Letos se spominjamo 100. obletnice rojstva in 80. obletnice mučeniške smrti blaženega Alojzija Grozdeta. Med slavjem Slovenskega evharističnega kongresa v Celju 13. junija 2010 ga je kardinal Angelo Sodano razglasil za blaženega po uradnem obrazcu, ki ga je podpisal papež Benedikt XVI. : »S svojo apostolsko oblastjo dovoljujemo, da se častitljivi Božji služabnik Alojzij Grozde, verni laik iz Katoliške akcije in mučenec, ki je v moči evharistije s svojo stanovitno vero in zvestobo do Kristusa sprejel preganjanje vse do mučeniške smrti, odslej imenuje blaženi in se njegov god obhaja na krajih in po ustaljenih predpisih vsako leto 27. maja, na dan njegovega rojstva in svetega krsta.«
Življenjska pot Alojzija Grozdeta
Lojze Grozde se je rodil 27. maja 1923 v Gorenjih Vodalah v župniji Tržišče pri Mokronogu na Dolenjskem, kjer je bil isti dan tudi krščen. Ker je bil nezakonski otrok, je bil v svojem otroštvu pogosto zapostavljen, saj ni smel živeti skupaj s svojo materjo, temveč je odraščal pri svojem starem očetu in teti Ivanki. Kljub tej zgodnji zaznamovanosti se je razvil v bistrega fanta in odličnega učenca. Zato je bil sprejet na klasično gimnazijo v Ljubljani. Tam je bival v Marijanišču in kmalu vstopil v Marijino kongregacijo ter postal aktiven član Katoliške akcije. Med svojimi sovrstniki se je odlikoval kot marljiv dijak, nadarjen pesnik, predvsem pa je bil daleč naokoli poznan zaradi svojega doslednega in vzornega krščanskega življenja.
Prežet s Kristusovim duhom in s pobožnostjo do Božje Matere Marije je v vsakodnevnih opravilih dokazoval, kako je mogoče živeti ideal svetosti v vsakdanjem življenju. Njegovo dosledno in vzorno krščansko življenje je bilo zakoreninjeno v zakramentu sprave in evharistiji, ki jo je imenoval »sonce mojega življenja«.
V predvojnem in vojnem času so se politične razmere na slovenskem vztrajno zaostrovale. Z ene strani so prebivalstvo stiskali okupatorji, z druge strani pa se je med Slovenci čutila vedno večja napetost med dotedanjimi družbenopolitičnimi avtoritetami in komunistično usmerjenim taborom. Kot mlad razgledan človek in buden kristjan je tudi Grozde spremljal razmere v domovini in z žalostjo v srcu opazoval nekatera dejanja neupravičenega nasilja nad brati Slovenci. Vendar se je Lojze Grozde zaradi svojega globoke verskega prepričanja odločil, da se na kruto nasilje ne bo odzval z novim nasiljem, temveč z globoko molitvijo in žrtvijo.
Ko se je v božičnih počitnicah leta 1942 odpravil iz Ljubljane domov na Dolenjsko, da bi v krogu družine obhajal božične praznike, so ga na Mirni na novo leto 1943 zajeli partizani. Pod krivo obtožbo so ga mučili in ubili. Lojze Grozde je tudi v tem trpljenju do konca ostal zvest temeljnim krščanskim idealom – odpuščanju in ljubezni do bližnjega (celo sovražnika). V tej ljubezni do Kristusa in Cerkve je komaj dvajsetleten daroval svoje življenje.
Njegovo mučeno truplo so kasneje, v februarju, našli otroci, ko so nabirali prve zvončke v gozdu pod mirnskim gradom. Pokopali so ga na pokopališču v Šentrupertu. Že takoj po smrti so se mu ljudje v molitvi priporočali kot mučencu za vero.
Alojzij Grozde razglašen za blaženega
Čeprav je novica o Grozdetovem umoru pretresla Slovence, se še dolga leta po končani vojni o njegovi smrti ni smelo govoriti na glas. Prvo biografijo o Grozdetu je napisal prof. dr. Anton Strle in je bila prevedena v več svetovnih jezikov. Sluh o Grozdetovi svetosti in mučeništvu se je tako razširil praktično povsod po svetu, kjer živijo Slovenci.
Ob 50. obletnici Grozdetove mučeniške smrti je nadškofija Ljubljana začela cerkveni postopek za priznanje njegovega mučeništva ter s tem za njegovo beatifikacijo in kanonizacijo. 27. septembra 1992 je slovenski metropolit, ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar v Šentrupertu, kjer je bil pokopan, slovesno razglasil odlok o začetku uradnega postopka za priznanje njegovega mučeništva.
Čez sedem let (30. avgusta 1999) se je zaključil škofijski postopek za beatifikacijo in takrat je Stanislav Hočevar, beograjski nadškof in metropolit, v ljubljanski stolnici dejal: “Prepričan sem, da Sveti Duh prižiga po osebi božjega služabnika Lojzeta Grozdeta v naši krajevni Cerkvi tri nove zvezde: zvezdo svete mladosti, zvezdo pristne laiškosti in zvezdo junaškega mučeništva.«
13. junija 2010, med evharističnim kongresom v Celju, je papežev legat državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone razglasil Alojzija Grozdeta za blaženega in ga tako postavil nam vsem, posebej še njegovim vrstnikom, za zgled zvestobe v veri in krščanskega poguma. Poseben priprošnjik je lahko za mlade, družine in predvsem za odpuščanje, spravo in bratstvo v slovenskem narodu.
Nekaj misli blaženega Alojzija Grozdeta
• »Današnji svet za svojo rešitev ne potrebuje veliko politikov, znanstvenikov in umetnikov, ampak potrebuje predvsem delavnih svetnikov.«
• »Sonce razsvetljuje, daje rast in zorenje, sonce krepi, razveseljuje in spodbuja. V krščanskem pogumu in zvestobi pa nas krepi obhajanje svete evharistije.«
• »Ne smemo iti s svetom v pogubo, ampak mora svet iti z nami v – rešenje!«
• »Dobil sem del Vinkovega dnevnika. Slutil je smrt, pa se je ni ustrašil. Da, če nas pobijete devetindevetdeset odstotkov, mi ne odnehamo!« (ob nasilni smrti Vinka Mravljeta, ki je bil goreč član Katoliške akcije)
• »Mi gremo naprej! Naša volja mora biti stalno usmerjena k Bogu in nadeti si moramo vsak dan svoj križ in iti za Kristusom. Moramo resnično sodelovati pri ustvarjanju lepše prihodnosti slovenskega ljudstva in vsega sveta. Mi gremo naprej! Pripravljamo se na katakombe, toda z nami je Bog!«
• »Mladec mora biti pripravljen na žrtve, na mučeništvo in smrt!«
• »Smrt je vedno pred očmi. Bodimo vedno pripravljeni.«
• »Mar mi je, kdo vidi moje delo od spodaj! Eden edini ga vidi od zgoraj – Bog!«
• »Mnogo posebnosti ima današnji čas. Morda največja, gotovo pa najbolj žalostna je ta, da gledamo prvič, odkar ljudje pomnijo, skrbno započeti in dobro premišljeni odpor zoper vse, kar se imenuje Bog. – Tudi v prejšnjih časih so bili brezbožniki, a v močni, z železno disciplino povezani organizaciji jih do sedaj še ni bilo. Danes pa je brezboštvo organizirano v močne organizacije po vsem svetu. Več je teh organizacij, včasih si katere v kakšni malenkosti tudi nasprotujejo med seboj, a vse delajo za en sam cilj: Pregnati z zemlje Boga… Najhujši izmed teh organizacij je prav gotovo komunizem, ki je najbolj svetoven, najbolj organiziran in najbolj satanski.«
• »Mnogo jih je, morda tudi med nami, ki mnogo govore o narodu, domovini, ne store pa ničesar. Pojdi danes sam vase, moj brat, in si odkrito odgovori: »Koliko sem doslej storil za narod? Ali sem že kdaj molil zanj? Ali študiram zato, da bom lahko kdaj s svojim znanjem narodu koristil? Ali ne študiram samo zato, da bom dobro služil in lahko živel?«
O Alojziju Grozdetu so izjavili:
• »Mlademu Lojzetu zvestoba in pogum nista kar padla v naročje, ampak si ju je izprosil z zvestim in vztrajnim krščanskim duhovnim življenjem, z molitvijo in posebej še s češčenjem in prejemanjem svetega Rešnjega telesa. V spomin smo si vtisnili njegov izrek o evharistiji kot soncu njegovega življenja. »Sonce razsvetljuje, daje rast in zorenje, sonce krepi, razveseljuje in spodbuja. V krščanskem pogumu in zvestobi pa nas krepi obhajanje svete evharistije.” (msgr. dr. Anton Stres, upokojeni Ljubljanski nadškof in metropolit, 2011)
• “Bil je mlad, poln načrtov in idealov. Čutil je, da mu vera kaže pot in da je za krepitev vere pomembno zakramentalno življenje, predvsem evharistija, iz katere je črpal moč. Nič posebnega ni bil, razen v tem, da je čutil močno žejo in lakoto po Bogu ter svojo nemoč krepil z zakramenti. Trdno je veroval v Boga in mu zaupal, da mu daje vse, kar potrebuje. Želel je napredovati v veri, tako kakor v šoli in v znanju.” (msgr. dr. Andrej Saje, novomeški škof)
• “Ko sem polagoma odkrival “vso resnico” o “našem Lojzetu”, me je postalo zelo sram, da živim v tako zatohlem ozračju. Toliko bolj, ker je uradna ideologija nadvse hvalila našo izjemno “svobodo”. A glas o Grozdetu je kljub še vidnemu strahu v naši srenji takoj oživel v času samega procesa. Zame je bil pravi dokaz njegove svetosti in mučeništva tole: kako je mogoče brez posebnega Božjega delovanja, da se ta ubožni, nezakonski, zatirani in poniževani sin revne Dolenjske razvija v tako vsestranskega, duhovno svobodnega, celovito usmerjenega in naravnost krščansko angažiranega misleca ter apostola, ki s pesniško – preroško slutnjo zaživi docela evangeljsko samopodaritev?” (msgr. Stanislav Hočevar, upokojeni Beograjski nadškof)
• “Alojzij Grozde je bil junaški pričevalec za vero.” (papež sv. Janez Pavel II. v nagovoru pri splošni avdienci v Rimu, 22. maja 1996)
• “Alojzij je šel zavestno in svobodno po poti mučeništva, kar pomeni, da je vedel, kaj ga čaka, če bo ostal zvest svojemu prepričanju. Hotel je ostati zvest za vsako ceno in je ni jemal nazaj. V denarnici je nosil majhen listič, na katerem je napisal tole misel: “Mlad kristjan mora biti pripravljen na žrtev, tudi na mučeništvo za Kristusa.” (p. Viktor Papež, postulator na Dikasteriju za svetnike v Vatikanu)
• “Že v svoji rani mladosti je bil Alojzij Grozde resnični učenec Jezusa Kristusa, navzočega v Najsvetejšem zakramentu. Na kolenih se je v zavzetem in zvestem evharističnem češčenju naučil, kaj pomeni popolno darovanje, ki vključuje celo pripravljenost žrtvovati lastno življenje. Še ne dvajsetleten je zaradi vere pretrpel mučeniško smrt in se celostno upodobil po Jezusu. Naj bo torej Alojzij Grozde naš zgled in priprošnjik ter naj nam izprosi milost, da bi bili tudi mi v bratskem občestvu Cerkve vedno zvesti Gospodu.” (kardinal Tarcisio Bertone na dan razglasitve za blaženega Alojzija Grozdeta v Celju, 13. junija 2010)
• “Lojze Grozde ni ostajal zunaj časa in bežal od zgodovinskih dogodkov. Videl je, kako se razvijajo razmere in kakšni časi se napovedujejo Slovencem. Spremljal je razmere v domovini in videl, kako se nasilju okupatorja, ki je zavojeval deželo, pridružuje krvavo nasilje, ki je izviralo iz revolucionarnega prevrata in boja za oblast. Zato je pomembno, da se tudi mi danes navzamemo Grozdetove drže, njegove ljubezni do naroda in do domovine.” (msgr. Stanislav Zore, Ljubljanski nadškof in metropolit, 29. maja 2018)
Molitev za kanonizacijo blaženega Alojzija Grozdeta:
Vsemogočni Bog,
izvir vse svetosti in slava mučencev.
Našemu narodu si podaril čudoviti zgled
blaženega Alojzija Grozdeta,
v njegovi popolni hoji za Kristusom, vse do prelitja krvi.
Evharistija katero je imenoval Sonce svojega življenja,
je duhovno krepila njegovo mlado dušo
v premagovanju življenjskih preizkušenj.
Pogosto prejemanje zakramenta sprave,
pa ga je usmerjalo na pravo pot za Kristusom,
našim edinim Odrešenikom.
Tako je mnogim mladim postal vzornik
zglednega krščanskega življenja.
Iz ljubezni do bližnjega
je širil slavo Božjega kraljestva med svojimi vrstniki,
ter jih navduševal za zvestobo Bogu, katoliški Cerkvi in narodu.
V duhu popolne pripadnosti Kristusu in Cerkvi,
je za ceno mučeništva daroval svoje mlado življenje.
Dobri Oče,
podeli našemu narodu milost,
da ga bomo pred vesoljno Cerkvijo
smeli častiti tudi kot svetnika.
Po Kristusu našem Gospodu.
AMEN.
Pripravil: Jože Jan
Vir: Katoliška cerkev.si, škofija Novo mesto.si, Wikisource, Zaplaz.si, svetniki.org, Anamarija Novak – Blaženi Lojze Grozde in njegove pesmi, Aleteia.org, Družina, Revija Ognjišče
Pevčeva molitev – bl. Alojzij Grozde
Ko bi, Ljubezen moja, doumeti
v neskončni Tvoji mogel Te lepoti,
tedaj bi se pač odpovedal zmoti
in le o Tebi hotel zmeraj peti.
Zgodi se to, ko nehal bom živeti,
ko pridem k tebi, viru vsej krasoti;
a vendar rad bi, Jezus, Bog moj, hoti
že zdaj se mi vsaj malo razodeti!
In nova pesem bo Slovencem vstala,
čez to zemljo, vso Tvojo, se razlila
kot vonj sladko dišečega kadila
in pot si do vseh bratov poiskala,
s sladkostjo svojo srca napolnila
in zate jih, Ljubezen večna, vžgala.
