PARK ZNANIH SUHOKRANJCEV SE ŠIRI : ODKRITJE SPOMINSKEGA OBELEŽJA SLAVKU GLIHI NA ROJSTNI HIŠI V BREGU 7


Dolžan ni samo,
Kar veleva mu stan,
Kar more, to mož je storiti dolžan.

                                       S. Gregorčič


19. maj 2022 je bil za Žužemberk in našo občino slovesen dan. Po skoraj dveletnih pripravah je bila ob veliki zavzetosti Kmetijskega inštituta Slovenije in v sodelovanju z občino Žužemberk izvedena spominska seja in nato odkrita spominska plošča zaslužnemu Suhokranjcu, priznanemu agrarnemu ekonomistu in dolgoletnemu uspešnemu direktorju KIS-a Slavku Glihi.

Z obeležjem na rojstni hiši Breg 7, pred nekdanjo Sirkovo čevljarsko delavnico, smo se oddolžili spominu na moža, ki je krojil slovensko agrarno politiko, v srcu pa nosil skrb za dobrobit Suhe krajine. Pa se najprej sprehodimo skozi njegov življenjski krog.


Kdo je bil Slavko Gliha ?

Slavko Gliha se je rodil 7. marca 1940 v Žužemberku, v obrtniško-kmečki družini. Po domače se je reklo pri Sirkovih. V družini je bilo pet otrok ; Slavko je bil četrti in prvi fant, kar je posebno očetu, čevljarskemu mojstru, veliko pomenilo. Osnovno šolo je začel obiskovati s šestimi leti ; bil je odličen učenec, vedoželjen, iznajdljiv in delaven. Njegovo otroštvo je bilo zaznamovano s kmečkim delom. V svoji knjigi Moja pota je zapisal :

» Moja glavna zadolžitev, ki sem jo prevzel za sestro Elzo, je bila paša živine, sicer pa sem moral pomagati pri vseh kmečkih delih. Težko je bilo zdevanje detelje v kozolec, zmetavanje mrve na pod in v senik , bosonogo pobiranje snopov po strnišču in nakladanje sena ob rojih obadov v poletni vročini, ko so bili konji nadvse nemirni…. Rad pa sem kosil travo, kopal krompir in vodil konje pri oranju. Moja najbolj priljubljena poljščina je bila krompir, saj sem že kot otrok imel svojo njivo v Gmajni. »

Šolanje je nadaljevalna Srednji gradbeni šoli v Ljubljani. Po maturi je začel opravljati službo honorarnega geometra na Glavni zadružni zvezi, vendar se je po letu dni odločil nadaljevati izobraževanje. Da bi zaslužil in spoznal tujino, je poleti 1962 skupaj s prijateljem Marjanom Leganom delal v Nemčiji, v vrtnariji in gradbeništvu. Takole se je spominjal življenjske izkušnje :

» Po enem mesecu dela in s 500 prihranjenimi markami sva odšla v gradbeno podjetje Main Asfalt v Hanauu , v deželi Hessen. Nastanjena sva bila v barakah. Podjetje se je ukvarjalo s polaganjem asfalta pred hišami, bloki, na cestah in dvoriščih. Delala sva v koloni. Ta je obsegala tovornjak z orodjem in pripreženim kuhalnikom za liti asfalt. Dobila sva leseni jarem za ramena z dvema vedroma na verigah. V vedrih smo nosili vroči asfalt iz kuhalnika v tretje nadstropje. Bilo je pošastno težko in hkrati nevarno.«

Leta 1964 je diplomiral na Biotehniški fakulteti, leto kasneje pa še na prvostopenjskem študiju ekonomije. Zaposlil se je na Kmetijskem inštitutu Slovenije, najprej kot raziskovalec, v letih od 1982 do 2003 pa je kot zelo uspešen direktor strokovni in poslovni sloves inštituta dvignil na zavidljivo raven. 

Naj omenimo njegovo delo na področju agrarne ekonomije. Že v začetku kariere se je spopadel s problematiko produktivnosti dela v kmetijstvu in izpostavil potrebo po povečanju kmetij. V času, ko je politika kmete preganjala, je verjel ,da je mogoče s preusmeritvijo hribovskih kmetij prirejati mleko za trg in zagotoviti njihovo preživetje.

Prof. dr. E. Erjavec je v imenu Društva agrarnih ekonomistov na spominski seji med drugim povedal : »Močno strokovno sled pa je pustil predvsem na makro vprašanjih, ki zadevajo razvoj kmetijstva in kmetijske politike. Njegovo delo o povojnem razvoju produktivnosti kmetijstva je eno temeljnih del pred osamosvojitvijo. Jasno je pokazal, da takrat, ko je takratna komunistična oblast izpustila ideološki objem in pustila kmetijam ekonomsko delovati, tedaj tudi zasebno kmetijstvo poveča obseg pridelave in postane bolj produktivno.«

Slavko Gliha je s svojo razgledanostjo, občutkom za stvarnost in z analitskim pristopom sooblikoval kmetijsko politiko. Sodeloval je pri pripravi številnih strateških dokumentov in bil neizprosen, a konstruktiven kritik napak in stranpoti. Je avtor številnih strokovnih člankov in publikacij.

Funkcijo direktorja je opravljal kar 21 let, z veliko požrtvovalnostjo in zanosom. Sedanji direktor KIS-a prof. dr. Andrej Simončič je na spominski seji v gradu povedal o svojem predhodniku tudi tole : 

»Kot direktor je bil zelo dober gospodar. V skromnih razmerah je uspel pridobiti različne finančne vire za obnovo večjega dela infrastrukture KIS-a : izgradnjo Selekcijskega centra za krompir v Mostah pri Komendi, izgradnjo nove stavbe Centralnega laboratorija ter povečanje in temeljito obnovo Paviljona v Ljubljani. Z enako skrbnostjo kot naložbam se je posvetil tudi kadrovski prenovi Inštituta. Ker je bil strog do sebe, redoljuben, pošten in predan delu, je to pričakoval tudi od sodelavcev. Na prvo mesto je postavljal delavnost in poštenost.«

Pri zaposlenih je gojil kulturo pripadnosti kolektivu ; posebno skrb je posvečal mladim, ki jih je spodbujal k izobraževanju in izpopolnjevanju v tujini. Rad jih je opominjal k pravilni in razumljivi rabi slovenskega jezika. Njegova vloga pedagoga in mentorja je bila neprecenljiva za številne mlade raziskovalce na začetku kariere v KIS-u.

 S spoštljivostjo je ocenjeval zgodovino Inštituta. Ob njegovi 100-letnici je bil izdan bogat Zbornik. Ob 85- letnici pa so v Dragi pri Loškem Potoku odkrili spominsko ploščo drugemu direktorju Jakobu Turku. V Mojih potih je zapisal : »Jakob Turk je bil prvi Slovenec, ki je diplomiral s področja tehnične kemije. Ploščo smo postavili leta 1983 na poslopju Krajevne skupnosti Draga. Odkril jo je profesor Adamič. Inštitutarji smo se tja  pripeljali z avtobusi. Domačini so postavili mlaje z napisi dobrodošlice in pripravili srnin golaž za vse prisotne. Odkritja se je udeležil tudi slavljenčev sin dr. Srdan Turk in njegov vnuk dr. Žiga Turk. »

Za svoje delo je Slavko Gliha prejel številna priznanja. Med pomembnejšima sta Častni znak RS za zasluge v korist razvoja kmetijstva v Sloveniji, za dolgoletno vodenje Kmetijskega inštituta in za prispevek pri ohranjanju kulturne dediščine – ter Jesenkovo priznanje Biotehniške fakultete za znanstveno- raziskovalno delo na področju agrarne ekonomike.

Čeprav si  je Slavko Gliha postavil svoj dom v Črnučah, je bil in je ostal rodni Žužemberk do konca njegovega življenja vir moči, dela, idej, prijateljskih vezi, spodbud, počitka in spominov. Njegov svet v Žužemberku je bila manjša hiša z vrtom ob rodni domačiji, s kletjo, drvarnico in brajdo, pa z ročno izdelano leseno tablico z napisom SIRKOVI ; vinograd v Borštu in gozd v Čepljah. Vse je bilo zgledno urejeno in obdelano. Ponosen je bil na zemljo, na njene sadove in vloženo delo, najbolj pa na svojo družino: ženo Marjanco, hčerko Nadjo, sinova Andreja in Petra, na vnuke in pravnuke. Življenje pa mu ni prizanašalo : kljuboval mu je s pogumom in delom.

Njegov prispevek k razvoju Suhe krajine je velik in viden na  številnih področjih. Kot predsednik Odbora je vodil projekt obnove žužemberškega gradu, izjemnega kulturnega spomenika. Uspelo mu je, da je iz razvalin zaživel pred propadanjem zaščiten, delno že funkcionalno uporaben, zgodovinsko dragocen grad, ponos Žužemberka in Dolenjske. Zaslužen je tudi za izdajo zbornikov Žužemberški grad.

 Vsestransko je deloval na področju vinogradništva ; ob vhodu v Ambasado zweigelta v grajski kleti raste trta te vrste, ki jo je simbolično zasadil prav on.

Slavko Gliha je bil večkrat gost Osnovne šole Žužemberk, v kateri se je začela njegova pot učenosti. Iskrivo humoren, a trden v vrednotah dela , poštenosti in odgovornosti se je znal približati šolarjem in učiteljem.

Leta 1995 je z navdušenjem podprl nastanek šolskega muzeja » Naši znani Suhokranjci ». Imel je veliko dobrih idej, povezanih z ohranjanjem naravne in kulturne dediščine , ki smo jih v šoli uresničevali z raziskovalnimi nalogami in projekti. Na primer : zbiranje starih tiskov, raziskovanje ledinskih imen, ladja Žužemberk, cerkvica sv. Miklavža….

Naj izpostavim še njegov prispevek k postavitvi Parka znanih Suhokranjcev na trgu v Žužemberku. Bil je aktiven in  predan član strokovne skupine Občine Žužemberk, ki je vodila vsebinsko, arhitekturno in finančno zahteven projekt. Iz Ljubljane je redno prihajal na naše seje. Kot moder svetovalec, zanesljiv v argumentih, preudaren v odločitvah in zelo uspešen pri pridobivanju donatorjev je zaslužen, da nam je v petih letih uspelo v parku sredi trga postaviti kulturni prostor zgodovinskega spomina in suhokranjske identitete. Med 40 znanimi Suhokranjci je tudi njegovo ime. Leta 2019, ob zaključku projekta in odkritju zahvalne plošče donatorjem, je spregovoril spodbudno in tehtno : 

»Naj bo Park znanih Suhokranjcev v ponos ljudem in v hvaležen spomin na pomembna dela znanih ter zaslužnih Suhokranjcev, pa tudi korak k popravi krivic tistim, ki so bili zamolčani…«

Slavko Gliha je bil leta 2006 imenovan za častnega občana Občine Žužemberk, leta 2013 pa je bil razglašen za znanega Suhokranjca.

Poslovil se je avgusta 2020. Njegova želja, da bi padli v 1. svetovni vojni dobili spominsko ploščo na žužemberškem pokopališču, je naš dolg njegovemu spominu.

Pobudo, da se Slavku Glihi postavi obeležje na rojstni hiši, je dala akademska kiparka mag. Alenka Vidrgar leta 2020, sicer avtorice obeležij v Parku ZS in v Muzeju ZS v OŠ Žužemberku. Kmetijski inštitut Slovenije in Občina Žužemberk sta se odzvala in tako je steklo delo strokovne skupine, v kateri so bili še : mag. Ela Žilič, g. Vlado Kostevc, mag. Alenka Vidrgar in g. Tomaž Lah. 


V četrtek, 19. 5. 2022, je potekal spominski dan, ki so se ga udeležili številni sodelavci KIS-a, občani in sorodniki. V polni grajski kletni dvorani smo prisluhnili dr. Simončiču , dr. Erjavcu in županu, ki so orisali življenje in delo uglednega agrarnega ekonomista in častnega občana Slavka Glihe. Sledil je voden ogled Parka znanih Suhokranjcev in pot do Brega 7, Glihove rojstne hiše, kjer je potekal program. Nastopili so Vinogradniški pevski zbor in učenci OŠ Žužemberk, nato pa je bilo odkrito spominsko obeležje z reliefno podobo zaslužnega Suhokranjca S. Glihe. Izdelala ga je kiparka A. Vidrgar.

Zaključek slovesnosti je potekal v atriju gradu. Družabno srečanje s pogostitvijo in pokušino vin so lepo pripravile članice Društva kmečkih žena Suha krajina, Društvo vinogradnikov in Turistično društvo Suha krajina. Veselo, gostoljubno in z iskrami spominov na človeka, ki jih je podpiral kot strokovnjak in domačin.

Spominsko obeležje Slavku Glihi naj povezuje ljudi in kraj ter širi Park znanih Suhokranjcev. Prispeva pa naj tudi k sožitju med ljudmi, krepi našo ljubezen do domovine, slovenskega jezika in rodne Suhe krajine.


Mag. Jelka Mrvar

Fotografije:  Foto Maver



Please follow and like us: