Tako glasujemo v Argentini

Državljani s stalnim prebivališčem v Argentini lahko glasujemo:

I. na volišču, ki bo tisti dan odprto v prostorih Veleposlaništva Republike Slovenije
II. po pošti, z gradivom, ki ga v ta namen prejmemo
III. na volišču v Sloveniji, kdor bo na tisti dan tam in se pravočasno prijavi

I. Na Veleposlaništvu: 

Volišče bo odprto od 9. do 17. Na glasovnici bodo imena vseh strank in kandidatov, glasujete pa tako, da obkrožite izbrano stranko. Naslov Veleposlaništva je Arroyo 880, p. 3, Buenos Aires. Vsi volilci morajo nositi masko.

II. Po pošti: 

Vsak volivec po pošti prejme prazno glasovnico, volilno karto in navodila.

Prvo morate lastnoročno podpisati volilno karto, na kateri so vaši podatki. Če te karte ne oddate, ali pa je ne podpišete, je vaš glas ničen (nulo). 

.

.

Glasovnica ima označen prazen prostor, v katerega zapišete  ime izbrane stranke, in sicer lahko vpišete celo ime ali njene kratice.

Če želite zapisati ime vašega kandidata morate biti pozorni, da izbrani kandidira prav v vašem volilnem okraju, sicer bo vaš glas neveljaven.To se zelo pogosto zgodi, zato je priporočljivo, da zapišete ime stranke in ne ime kandidata.

Izpolnjeno glasovnico vložite v ovojnico z napisom “ZA GLASOVNICO” in jo zalepite. 

.

.

K tej ovojnici priložite še podpisano volilno karto, oboje skupaj pa vložite v večjo ovojnico, označeno z besedami “ZA GRADIVO”, na kateri je izpisan naslov okrajne volilne komisije. 

.

.

Tako pripravljeno gradivo oddate na Veleposlaništvu Republike Slovenije do zaprtja volišča, torej do nedelje, 24. aprila, ob 17. uri. To lahko storite osebno ali pa po tretji osebi.

III. V Sloveniji

Če boste na dan volitev na obisku v Sloveniji pa lahko glasujete kar na vaši upravni enoti oz. volišču, ki ga sami izberete.  O tem morate najkasneje do 20. aprila obvestiti Državno volilno komisijo, preko portala e-Uprava: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=5626

Če imate e-identiteto pa tukaj: https://e-uprava.gov.si/podrocja/vloge/vloga.html?id=5625

Državna volilna komisija bo uredila vse potrebno, da boste lahko glasovali na izbranem volišču. 

____________

Volitve v Sloveniji

Mnogo slovenskih državljanov, ki so člani slovenske skupnosti v Argentini so pred kratkim oz. bodo v kratkem dobilo poštno povabilo, da se udeležijo rednih volitev v Državni zbor Republike Slovenije 24. 4. 2022.  To pa zato, ker vsi slovenski državljani, ki imajo stalno prebivališče v tujini (takozvani “izseljenci”) in so vpisani v posebni volilni imenik, lahko glasujejo na teh volitvah na dva načina: na diplomatskem predstavništvu ali konzulatu Republike Slovenije z vzpostavljenim voliščem ali po pošti iz tujine. Izseljenci, ki so po uradni dolžnosti vpisani v posebni volilni imenik bodo na naslov prijavljenega prebivališča v tujini prejeli volilno gradivo, s katerim lahko glasujejo po pošti. Izseljenci, ki bodo po uradni dolžnosti na svoj naslov v tujini prejeli volilno gradivo lahko pa glasujejo tudi na diplomatskem predstavništvu oziroma konzulatu, če so v posebni volilni imenik vpisani v državi z vzpostavljenim voliščem, v tem primeru na veleposlaništvu v Buenos Airesu. Obveščanje o nameri glasovanja na veleposlaništvu pa ni potrebno.

Udeleževanje pri volitvah je pravica vsakega državljana Republike Slovenije; če se res čutimo Slovence, je tudi naša dolžnost, da se teh volitev resno in premišljeno udeležimo, ne glede na to, če živimo na matičnem ozemlju naše domovine ali v inozemstvu.

Ker se slovenski volilni sistem in sestava vlade precej razlikuje od argentinskega sistema vlade, se mi zdi prav, da najprej kratko opišem za kaj se gre pri teh volitvah. 

Torej: prva glavna točka je, da so to volitve v Državni zbor, ali slovenski parlament. Ta parlament  je najvišji predstavniški in zakonodajni organ v Republiki Sloveniji in je sestavljen iz 90 poslancev, od katerih je 88 izvoljenih po proporcionalnem volilnem sistemu, dva pa sta predstavnika narodnih manjšin; eden za italijansko manjšino, drugi za madžarsko.  Za razliko v Argentini, se slovenski parlament v celoti izvoli ali obnovi za vsak mandat, ki traja štiri leta. Torej volimo vseh 90 poslancev naenkrat. 

Njegova osnovna naloga je opravljanje zakonodajne funkcije oblasti, v okviru katere poslanci sprejemajo najpomembnejše pravne akte države.  Državni zbor je tudi nosilec drugih funkcij, ki jih opravljajo sodobni demokratični parlamenti: predstavlja družbene interese, rešuje interesne konflikte, sprejema Ustavo Republike Slovenije, ter sprejema in nadzira državni proračun.

Poleg teh funkcij opravlja Državni zbor volilno in nadzorno funkcijo. In kar je za nas zdaj pomembno, in to je tudi druga glavna točka teh volitev:  Državni zbor  na tajnem glasovanju izvoli z večino glasov (to je 46) vseh poslancev, kandidata za predsednika vlade, katerega je predsednik republike po posvetovanjih z vodji poslanskih skupin predložil državnemu zboru. V primeru neizvolitve, ustava določa poseben postopek za izvolitev predsednika vlade. Na predlog predsednika vlade pa državni zbor izvoli ministre, ki se pred tem predstavijo pristojni komisiji državnega zbora in odgovarjajo na njena vprašanja.

Tukaj se je treba spomniti, da v Sloveniji imamo

– Predsednika republike. Po ustavi predstavlja Republiko Slovenijo in je vrhovni poveljnik njenih obrambnih sil. Voli se na neposrednih, splošnih in tajnih volitvah, na podlagi splošne in enake volilne pravice za obdobje petih let, vendar največ dvakrat zaporedoma. Trenutni predsednik republike je g. Borut Pahor.

– Predsednika vlade.  Vlada Republike Slovenije je organ izvršilne oblasti in najvišji organ državne uprave Republike Slovenije. Trenutno je predsednik vlade je g. Janez Janša.

Torej, da poenostavimo: volivci volimo stranke, ki kandidirajo poslance, ki potem tvorijo poslanski zbor (parlament). Ti poslanci, na predlog predsednika republike, izvolijo predsednika vlade (premier). Predsednik vlade je nositelj funkcije izvršne veje oblasti – vlade, in tu se vidi glavna razlika med slovenskim in argentinskim sistemom; v Argentini je nosilec izvršne oblasti predsednik države,  izvoljen neposredno na volitvah, tako kot na primer v ZDA, in on imenuje in odstavlja svoje ministre. V Sloveniji, kakor v drugih parlamentarnih demokracijah kot Italija ali Nemčija, predsednika vlade  potrdi parlament na predlog predsednika republike.

Ključno je to, da se za to potrebuje 46 poslanskih glasov. Torej bo naš glas za poslanske volitve neposredno (direktno) vplival na sestavo parlamenta in hkrati posredno (indirektno) vplival na izvolitev predsednika vlade. Predsednik vlade bo izvoljen, in se bo tudi obdržal na položaju, če in dokler bo imel podporo vsaj 46 poslancev. Ker je skoraj nemogoče, da bi samo ena stranka dobila večino glasov, se za teh 46 glasov morajo poslanci več strank dogovoriti da sestavijo vladno koalicijo, ki jim bo teh najmanj 46 glasov zagotovila.  Te stranke podpišejo koalicijsko pogodbo, kjer se zavežejo k skupnemu programu vlade, in si potem razdelijo ministrske funkcije. Kot smo že povedali, predsednik vlade imenuje kandidate za ministra, a ti morajo tudi biti vsak posebej potrjeni v Državnem zboru z najmanj 46 glasovi. Tako se idealno sestavi tako imenovana večinska vlada. Zgodi se pa lahko tudi da stranke, ki želijo sestaviti vlado nimajo vseh 46 glasov, a pridobijo podporo tretjih strank v parlamentu, katerih poslanci bodo potrdili imenovanje premierja in ministrov, ampak ne bodo pa sodelovali v vladi. Taka vlada se torej imenuje manjšinska vlada, in ni tako trdna kot večinska, ker pač ima manj podpore v parlamentu. 

Naj še razjasnim zakaj premier potrebuje podporo parlamenta ne samo za izvolitev, ampak tudi za nadaljevanje vlade. Državni zbor lahko kadarkoli izglasuje nezaupnico vladi, in sicer ali s sprožitvijo interpelacije o delu vlade ali posameznega ministra, ali tako da v ustavno določenem postopku izvoli novega predsednika vlade, s čimer je dotedanji predsednik vlade razrešen. Predsednik vlade pa lahko tudi sam zahteva glasovanje o zaupnici vladi, pri čemer lahko ob neizvolitvi in na ustavno določen način predsednik republike razpusti državni zbor in razpiše nove volitve. 

Zdaj pa še to: koga predsednik republike predlaga kot kandidata za premierja? Najprvo se predsednik republike posvetuje z vodji vseh poslanskih skupin, in potem tradicionalno predlaga kot prvega kandidata predsednika stranke, ki je dobila največ poslancev, in ta mora v določenem času sestaviti koalicijo; možno je pa tudi, kot je napovedal g. Pahor za te volitve, da bo imenoval prvega kandidata, ki mu zagotovi, da razpolaga s 46 poslanskimi glasovi in lahko koalicijo sestavi, ne glede na to, če je relativni zmagovalec volitev ali ne. Velja omeniti, da ni potrebno, da je kandidat za premierja poslanec; nujno je samo to, da lahko zbere glasove 46 poslancev. 

Torej ko volimo določeno stranko na parlamentarnih volitvah, s tem izrazimo voljo, da kandidati te stranke postanejo poslanci, in posredno tudi izrazimo voljo, da bi predsednik te stranke postal naslednji premier ali pa sodeloval v vladni koaliciji. Več poslancev bo stranka imela v koaliciji, več ministrskih mest ji bo pripadalo v vladi. 

Katere stranke pa sodelujejo pri državnozborskih volitvah? Za te volitve je do dneva, ko to pišem, napovedalo sodelovanje vsaj štirinajst strank in gibanj. Da se izognemo prevelikem obsegu tega članka, bom na kratko orisal samo glavnih osem strank, ki imajo po napovedih realne možnosti uvrstiti se v parlament, in samo omenil ostale. Treba je namreč povedati, da se bo stranka uvrstila v parlament samo, če doseže volilni prag, ki ga predstavlja 4% vseh glasov. 

.

1. Slovenska Demokratska Stranka (SDS) je ena izmed stalnic slovenskega političnega prostora. Šteje  25 let obstoja in 30.000 članov, kar pomeni da je največja slovenska stranka. Njen predsednik, g. Janez Janša, je trenutno tudi predsednik vlade. Volili jo boste, če se imate za klenega Slovenca, zaščitnika naroda, tradicije in vrednot; ostro zavračate komunizem; se poistovetite s tradicionalnimi zahodnimi vrednotami, od demokracije do zasebne gospodarske pobude, a zavračate bolj progresivne ideje, ki se širijo v Evropi; vidite v g. Janši ostrega, brezkompromisnega in močnega voditelja. Dodati je treba, da ta oster nastop tudi mnogo ljudi od njega odvrača, in to ustvari določeni bazen volivcev, ki so pripravljeni voliti katerokoli stranko “samo-da-ni-Janša”. Več o tem v nadaljevanju.
   
   
2. Socialni Demokrati (SD) je starejša stranka in formalno-pravna naslednica nekdanje Zveze Komunistov, in po njihovi definiciji uresničujejo idejo socialne demokracije v Sloveniji 21. stoletja. Predesednica stranke je ga. Tanja Fajon. Volili jih boste, če pripadate levim vrednotam, utemeljenih v Osvobodilni Fronti (OF) in Narodno Osvobodilni Borbi (NOB), in kljub temu, da sprejemate demokracijo, se vam toži po Titovi Jugoslaviji; cenite stabilnost in rutiniranost dobro organizirane in ukoreninjene politične stranke; sprejemate progresivne ideje  pogleda na spol in  spolne usmeritve,  ste naklonjeni multikulturnosti in podpirate migracije v Slovenijo iz ne-evropskih držav, Afrike, bližnjega in srednjega Vzhoda in podobno.
   
   
3. Krščanski Demokrati (NSi – Nova Slovenija). Krščanski demokrati so vodili osamosvojitev Slovenije 30 let nazaj in 30 let kasneje so še vedno tukaj, sicer v nekoliko drugačni, pomlajeni, sodobnim časom prilagojeni obliki, a še vedno trdni v svojih koreninah in vrednotah. Predsednik stranke je g. Matej Tonin, ki je tudi trenutni podpredsednik slovenske vlade in minister za obrambo. Volili jih boste, če politiko in življenje dojemate skozi krščanske vrednote (ali pa jim vsaj ne nasprotujete); so vam pomembni slovenska kultura, tradicija, družina in imate odprt pogled na podjetništvo in gospodarstvo, cenite svobodno zasebno ponudbo in manjšo regulatorno vlogo države, ki pa poskrbi za najšibkejše ter družine; v politiki cenite spoštljivost in moč argumentov, in če menite, da je v zadnji sestavi vlade NSi dokazala, da ima veliko mladih, a strokovno zelo usposobljenih kadrov.
   
   
4. Levica. Levica je skupek strank in gibanj, ki je relativno novi fenomen na slovenski politični sceni. Za nekatere so borci za pravičnejši svet, za druge so utopisti, naslonjeni na preživete reciklirane ideje propadlega komunističnega totalitarizma. Koordinator stranke je Luka Mesec. Volili jih boste, če se imate za borca proti kapitalizmu in zahodni model zavračate kot družbo velikih neenakosti in krivic; če verjamete, da ima zahod zgodovinsko krivdo in ga obtožujete imperializma in zatiranja drugih kultur, in hkrati ste velik zagovornik idej progresivne zahodne levice, od multikulturalizma, kulturnega neomarksizma, teorije spola in radikalnega zelenega prehoda in ste striktni zagovornik vsega državnega.
   
   
5. Lista Marjana Šarca (LMŠ). LMŠ je tipičen primer takozvane “instant” in “samo-da-ni-Janša” stranke. Marjan Šarec je bil drugi najbolje uvrščeni kandidat za predsednika države v volitvah, ki jih je dobil g. Borut Pahor novembra 2017. G. Šarec je svojo  takratno popularnost  izrabil za razširitev lokalne stranke, ki nosi njegovo ime in poleg anti-Janša stališča in levo-liberalne usmerjenosti ni imela izdelanega volilnega programa;  a je kljub temu v parlamentarnih volitvah 2018 zasedla drugo mesto. Po tem, ko relativni zmagovalec volitev Janez Janša ni sprejel mandata za sestavo vlade, ga je g. Pahor podelil g. Šarcu. 17. avgusta 2018 je bil izvoljen za predsednika Vlade Republike Slovenije. 29. januarja 2020, tik pred začetkom COVID pandemije,  je pa zaradi velikih nesoglasij v njegovi manjšinski koaliciji s premierskega mesta odstopil. Računal je s tem, da se ne bo našlo kandidatov za novega premierja in bi potemtakem bilo potrebno razpustiti parlament in sklicati nove volitve, kjer bi pridobil več podpore. Namesto tega pa se je zgodilo, da so stranke SMC in Desus spremenile stališče in se odločile v prid sodelovanju z SDS in NSi in sestavile sedanjo vladno koalicijo. Volili  boste LMŠ, če g. Šarcu ne zamerite, da je vrgel puško v koruzo in zapustil vlado, in verjamete, da se je iz tega kaj naučil; če cenite to, da so po štirih letih obstoja in po letu in pol na oblasti vendarle spisali program stranke, in če uživate ob Šarčevih dovtipih in drugih retoričnih domislicah, saj je bil znan komik, preden je vstopil v politične vode.
   
   
6. Stranka Alenke Bratušek (SAB). Drugi primer “instant” in “samo-da-ni-Janša” stranke, ki je imela priložnost nekaj časa voditi slovensko vlado, in se ji je do sedaj uspelo obrdžati v Državnem zboru. Volili jih boste, če cenite sposobnost političnega preživetja Alenke Bratušek; če ste ravno dovolj liberalni, da ne bi volili konkurence na bolj levi strani, a ne dovolj liberalni za povezovanje z Janezom Janšo; če ste za Slovenijo precej značilna kombinacija osebe, odprte do liberalne zahodne kulture, a hkrati nasprotnik zasebne družbene pobude v zdravstvu in šolstvu, in če vam je pomembno, da volite žensko.
   
   
7. Stranka Gibanje Svoboda. Gibanje Svoboda je novi prišlek na slovensko politično sceno, in je zadnja verzija tiste posebnosti tega prostora, namreč stranke, ki kljub temu, da je nastala tik pred volitvami, čez noč postane favorit glavnih medijev. Predsednik stranke je Robert Golob, ki je pred tem vodil državno družbo za distribucijo elektrike GEN-i in pri tem dobival daleč najvišjo – in po mnenju nekaterih nezakonito –  državno plačo v Sloveniji. Volili jih boste, če niste zadovoljni s obstoječo ponudbo na levem polu in zaupate obrazu Roberta Goloba; če ste pripravljeni tvegati s stranko, ki je nastala tik pred volitvami; če ste za močno vlogo države v družbi in gospodarstvu in za levo-liberalne vrednote kot so multikulturnost, odprtost do migracij, pravice LGTBQ, legalizacijo marihuane, evtanazije, itd.
   
   
8. Povežimo Slovenijo (PoS). To je novi projekt, ki združuje več manjših strank v skupnem cilju. Edina parlamentarna stranka v skupini je stranka Konkretno, ki je nastala z združitvijo stranke SMC, katere predsednik je g. Zdravko Počivalšek, sedanji podpredsednik vlade in gospodarski minister, in stranke GAS, katere predsednik je bil sedanji predsednik Državnega Sveta, g. Alojzij Kovšca. Druge stranke v PoS so neparlamentarne, med njimi tradicionalna Slovenska Ljudska Stranka (SLS). V tem gibanju so se oblikovali in (prvič v zgodovini) v skupno kandidatno listo povezali liberalno-gospodarski, ljudsko-socialni in zeleni steber. Volili jih boste, če ste ostali zvesti volilec stranke SLS, čeprav je izpadla iz parlamenta; cenite sposobnost povezovanja in verjamete, da vodi do uspeha, čeprav se stranke medsebojno v marsičem razlikujejo; cenite sposobnost iskanja stičnih točk različno mislečih in menite, da tega v slovenskem parlamentu primanjkuje; če so vam pomembni gospodarstvo, kmetijstvo, podeželje in regionalni razvoj. Kandidat PoS za premierja trenutno še ni znan. 

.

V volitvah so tudi napovedali sodelovanje DeSUS- Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Slovenska nacionalna stranka (SNS), stranka Naša Dežela, gibanje Naša Prihodnost, Piratska Stranka, Državljansko Gibanje Resni.ca, Vesna – Zelena Stranka, in še nekaj drugih.

Prihodnost Slovenije potrebuje preudarne in dobromisleče volilce. Pomagajmo ji!

Marko Gaser

Viri:
https://e-uprava.gov.si/drzava-in-druzba/e-demokracija/o-demokraticnih-procesih/drzavna-ureditev/vlada-sestava-podrocje-delovanja-in-pristojnosti.html
https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/odz/pristojnosti/organiziranost
https://www.gov.si/predstavnistva/veleposlanistvo-buenos-aires/
https://www.dvk-rs.si/volitve-in-referendumi/predsednik-republike/
https://www.iskreni.net/trgovina/vodnik-po-volilni-izbiri/