Mlado drevesce potrebuje za rast oporni količek,

otrok pa meje.

modrost

S preprosto prispodobo iz narave želim bralcem približati enega od pomembnih pravil pri vzgoji : Za zdrav, uravnotežen, vsestranski razvoj  osebnosti moramo odrasli otrokom postavljati meje.

Kaj so meje? To so sporočila staršev in drugih odraslih oseb ( starih staršev, sorodnikov, vzgojiteljic, učiteljev,  mentorjev, trenerjev…), ki otroku povedo, katerih pravil vedenja, ravnanja, delovanja se morajo držati, da živimo v sožitju, varno in odgovorno.

Zagotovo smo najbolj odločni, dosledni  pri postavljanju meja takrat, kadar gre za otrokovo varnost, ogroženost : če prestopi mejo roba cestišča, gre čez prehod za pešce pri rdeči luči na semaforju, hoče skočiti z nevarne višine ali se dotikati nevarnega stroja.

Postavljanje trdnih, jasnih meja, ki jih mora otrok poznati in jih upoštevati tudi na številnih drugih področjih življenja, pa je zahtevna, nelahka naloga, ki ji dandanes številni starši niso povsem kos.

Družinsko okolje je prvi socialni prostor, kjer otroku privzgajamo upoštevanje meja : privajamo ga, da spi v svoji posteljici, gre na kahlico, prime žlico in nosi hrano v usta itd. 

V vrtcu se otrok sreča z novimi mejami, ki jih zahteva življenje v skupini z vrstniki : navajanje na vrstni red, delitev igrač, pospravljanje, umivanje itd. Otrok mora razumeti, zakaj so meje potrebne. Čeprav se jim praviloma upira, mu postavljanje meja ustreza ; počuti se varno in sprejeto. Otroci, ki poznajo meje in jih tudi upoštevajo, se malokrat vedejo neprimerno.

Na kaj moramo biti pozorni pri postavljanju meja ?

• Pravilo – meja mora biti povedana jasno, odločno in razumljivo. Vidni izraz tega je glas, pogled in dotik. Npr. : Pred jedjo in po jedi si vedno umijemo roke.
• Ko nadzorujemo upoštevanje pravil, smo enakovredno pozorni na »dobra« in »neprimerna« ravnanja. Otroka velikokrat pohvalimo, pa tudi pograjamo. Npr.: Lepo si pospravil mizo. Zdaj pa zloži še copate.
• Pri postavljanju pravil moramo upoštevati otrokovo starost : dvoletnik ne potrebuje daljše razlage, zakaj česa ne sme ( metati hrane na tla ) , petletniku pa odgovorimo tudi na njegova vprašanja. Npr. : Kaj se bo zgodilo, če se bom spustil po toboganu z glavo navzdol?
• Pravila – meje uveljavljamo postopno, s prijazno zahtevo Npr. :V predsobi se vedno vsi preobujemo v copate in zložimo čevlje.- Do 21. ure morate biti otroci v postelji.

Jesper Juul, danski psihoterapevt in avtor številnih knjig o vzgoji, poudarja, da otroci spoštujejo in pogosteje upoštevajo meje, če so starši odgovorni, osebni in otroka ne kritizirajo. Večkrat se skozi postavljanje meja izraža posredna ali neposredna kritika. Npr.: Ne trgaj listov iz slikanice. Vedno vse uničiš.- Na tak način otroka razvrednotimo, ga ne spoštujemo. Kritizirani otrok bo čutil, da je slab in bo še težje ravnal pravilno. Priporoča, da starši prevzamemo odgovornost že pri ubesedenju pravila: Nočem, da trgaš slikanico . Gre za osebno izražanje ( hočem, nočem …), ki je nasprotno  frazam ( ne bi smel, moral bi…). Otrok se ob vzgledu staršev uči lastne odgovornosti.

Psihoterapevt Sebastjan Kristović odkriva postavljanje meja kot pripravo na realno življenje otroka. V preteklosti so starši otroku pred odhodom v šolo naročali, naj bo priden in uboga, dandanes pa, naj se dobro ima in uživa. Skušajo ga obvarovati negativnih izkušenj, naporov in odrekanj, kar je velika vzgojna napaka. Kako se bo soočal s problemi, ovirami in napori, ki ga čakajo v življenju ? Poudarja, da je glavna naloga staršev pomoč otroku pri osamosvojitvi in prevzemanju odgovornosti.

Ob kršenju pravil ni mogoče mimo kaznovanja. Odrasli morajo biti pri tem dosledni, pravični in kreativni. Poglejmo nekaj primerov. 

• Otrok v trgovini izsiljuje starše, da bi mu kupili, kar si želi. Pri tem se neprimerno vede, joče, kriči… ( Jasno mu povemo ,da ne bo smel v trgovino ves teden. )
• Otrok ne upošteva pravil  pri igri. ( Za nekaj časa ga izločimo iz igre .)
• Starejši šolar noče napisati naloge ali se učiti. ( Iz njegove sobe ga preselimo v kuhinjo, kjer dela pod nadzorom .)
• V primeru slabih ocen mu ukinemo določene ugodnosti . Npr. : uporabo računalnika, telefona, gledanje televizije, izhode…

Ključnega pomena pri tem je, da so starši trdni v zavesti, da je učinkovita kazen izkaz njihove ljubezni, ker hočejo otroku dobro. Svet odraslih si v sedanjih časih preveč prizadeva za otrokovo naklonjenost, izpolnjuje domala vse njegove želje in se postavlja v vlogo otrokovega prijatelja, kar je vzgojna napaka.

.

Naj zaključimo razmišljanje o postavljanju meja otrokom s priporočili družinskega terapevta Jana Uweja Roggeja, ki je v knjigi Med popustljivostjo in strogostjo opozoril : Kdor postavlja meje, lahko to dela le na temelju brezpogojnega spoštovanja otrokove osebnosti. Otrok potrebuje avtoriteto, ki uteleša človečnost. Otroci se po njej ravnajo, od nje učijo in se kalijo, se z njo lahko tudi sporečejo. Odrasli, ki je avtoriteta, je odkrit, jasen, iskren, vztraja pri lastnih dejanjih, sprejema odgovornost in misli na posledice svojih dejanj. Meje je treba tudi spreminjati glede na otrokov napredek. Postavljanje meja vključuje pogum za napake, tudi za nepopolno in nedokončano.

Pešpot na Triglav se začne s prvim korakom. Podobno velja za pot do pravega postavljanja meja ; polna je skritih pasti, ovinkov in slepih ulic. A pot je cilj ;v vsaki etapi doseženega bi morali uživati starši in otroci, opogumljeni za nove korake. » Vzgajamo pa um in srce, « je  zapisal že Aristotel.

mag. Jelka Mrvar

Viri :
H. Jensen, Jesper Juul, Od poslušnosti do odgovornosti, 2009
J. U. Rogge, Med poslušnostjo in strogostjo, 2000
Kako otroku postaviti meje…, Svetovalno- terapevtski center, internet

Fotografije : 1. livarske žlice; 2. okenska mreža; 3. gašperček; 4. obtežilnik -kača; 5. rogač za sezuvanje; 6. likalnik; 7. ograjica ob peči

Vsi predmeti so iz 19. stol., izdelani v Auerspergovi železolivarni na Dvoru. Objavljene fotografije so iz knjige Majde Pungerčar Na Dvoru ulita umetnost, 2021.