Potem ko sem prebral Arkovo poročilo – v Janovi rubriki – o tej nesreči, sem se spomnil kar mi je pred leti povedal o tem Jože Tomaževič, verjetno ob kaki obletnici te »tragedije«. Pišem po spominu – in ne vem če je bilo o tem že kje kaj objavljenega, poleg Arkovega. Upam tudi, da bi kdo mogel še preveriti to verzijo, saj je po svoje pomembna.
Ko je Jože izvedel za to strašno novico, ki je resnično pretresla vso našo skupnost, buenosaireško in bariloško, se je nemudoma odločil, da gre tudi on reševat. Verjetno je bil že v zvezi s Frenkom. Sporočil je v službo, da bo odsoten, povedal mami kam gre, rukzak na ramo – in še tisti večer na vlak. Dva dni vožnje do Bariloč, mnogi smo izkusili tisto odisejo. Iz Bariloč do Frenka pod Tronadorjem je spet pol dne vožnje.
Potem pa takoj na goro v navezi s Frenkom. In medlo se mi svetlika, a nisem siguren, da je bil še neki tretji z njima; dozdeva se mi, da je bil morda Jože Škulj. Ne spomnim se koliko dni so hodili po ledeniku, križem kražem čez razpoke, a vse zaman. Naj opomnim, da je bil Jože navdušen gornik. S Tomažem Kraljem in Francijem Markežem so osvojili Bonete, ki ni nič nedolžna gora. Prav ta vzpon je opisal Tomaž v čudoviti črtici in je tudi objavljena (glej: »V kraljestvu kondorjev«) Za Frenka Jermana pa itak vemo, da je bil pionir bariloškega andinizma: z Dinkom sta prva osvojila Campanile Esloveno in ga tako tudi krstila.
Ko je postalo jasno, da fantov ne bodo našli – in da sta najverjetneje končala v globoki ledeniški razpoki, Jože pride na dan s svojo idejo.
Frenk, prinesel sem stekleničko žegnane vode, za primer kot ga doživljamo. Če sta fanta med mrtvimi, pokropimo ju kot za pogreb.
Pokropili so Črni ledenik – in se z molitvijo poslovili od neizmernih snežnih poljan Tronadorja, groba dveh slovenskih fantov: Boža in Tomaža. »Srce je žalostno…ranjeno…«
Nekako tako mi je pravil Jože, po spominu podajam, morda bi kdo mogel potrditi mojo verzijo, morda ga. Lučka, kdo iz Bariloč. Jože Škulj?
Zdelo se mi je vredno omembe, ker ne vem če je bilo že kje zabeleženo.
Vinko Rode
***
Gospodu Vinku Rodetu se iskreno zahvaljujemo za dopolnitev!
Uredništvo
