Pred 470 leti se je rodil v Ribnici na Kranjskem (pod Habsburškim svetim rimskim cesarstvom) Jakob Petelin – Gallus, poznorenesančni skladatelj. Glasbena zgodovina Gallusa poleg Giovannija Pierluigija da Palestrino in Orlandom di Lassom povezuje v trojico največjih skladateljev druge polovice 16. stoletja.

Življenjepis Gallusa

Rodil se je konec julija leta 1550 v Ribnici. Domnevno se je izobraževal v cistercijanskem samostanu v Stični, kjer so poleg osnovnih znanosti poučevali tudi glasbo. V predgovorih njegovih skladb Gallus omenja Stično in pravi, da se je že od mladosti posvetil glasbi in to ne zaradi dobička.

Okoli leta 1570 je zapustil Slovenijo, odpotoval najprej v Avstrijo, potem na Češko, Moravsko in Šlezijo.

Leta 1574 je bil član dunajske dvorne kapele, med 1580 in 1585 pa glavni glasbenik (Kapellmeister) pri škofu v Olmutzu na Moravskem.

Od leta 1585 do smrti je delal v Pragi kot organist pri cerkvi Sv. Janeza na Bregu, kjer je sam nadzoroval tisk svojih skladb. Umrl je 18. julija 1591 od izčrpanosti, saj je delal noč in dan in vse svoje imetje vložil v tisk glasb.

Gallusovo delo

Gallus je v Bohemiji predstavljal protireformacijo in kombiniral polifonijo francosko-flamske šole visoke renesanse s slogom beneške šole. Njegova dela so bila cerkvena in posvetna ter izjemno plodna: pripisujejo mu več kot 500 del. Nekatera so za mnogo zborov.

Leta 1580 je v štirih knjigah izdal izbor 16 maš.

Posebno pozornost je namenil motetu, kot glasbeni upodobitvi liturgičnih in bibličnih tekstov. Moteti so tudi bili izdani v štirih zvezkih v letih 1586-1591, skupaj je napisal 374 motetov.

Posvetni zbori – madrigali – so izšli v treh knjigah (leta 1589 in 1590), skupaj jih je 53. Po njegovi smrti je Gallusov brat Jurij izdal še nadaljnjih 47 madrigalov. Skladbe so pisane na latinska besedila klasičnih, srednjeveških in renesančnih pesnikov.

Gallus je kot skladatelj užival velik ugled že za čas svojega življenja. Materialno in moralno ga je podpiral širok krog mecenov in častilcev. Podpirali so ga tudi cerkveni dostojanstveniki, ki so branili katolicizem pred reformacijo.

Po izrazni moči se Jakob Petelin Gallus uvršča med največje polifonike tistega časa.

Ali ste vedeli?

. Da je svoja dela podpisoval kot Iacobus Gallus Carniolus, kar priča, da ni nikoli pozabil na svoj izvir?

. Da je kot priznanje njegove ustvarjalnosti in njegovega pomena na glasbenem področju osrednja dvorana v Cankarjevem domu – največjemu hramu kulture v Sloveniji – poimenovana Gallusova dvorana? Vrhunsko opremljena dvorana omogoča prirejanje najzahtevnejših prireditev, ki si jih lahko ogleda do 1545 obiskovalcev.

. Da je bil leta 1990 ustanovljen v Ljubljani Gallusov sklad? Njegovo poslanstvo je zagotoviti najboljše pogoje za razvoj slovenskim izvajalcem z izobraževanjem, zagotovitvijo ustreznih instrumentov in s koncerti.

. Da je v Ribnici v parku kulture Gallusov kip (delo arhitekta Plečnika in kiparja Lojzeta Dolinarja) , da se po njem imenuje nabrežje in je na Zadružnem domu v centru Ribnice vgrajena spominska plošča?

. Da je za 400-letnico Gallusove smrti Slovenska Akademija Znanosti in Umetnosti (SAZU) izdala Gallusova dela v dvajsetih zvezkih?

. Da ima del desnega nabrežja reke Ljubljanice v Ljubljani, ki se razprostira od mostu svetega Jakoba do Koblerjevega mostu, ime Gallusov nasip (Gallusovo nabrežje)?

. Da Slovenski sklad za kulturne dejavnosti vsako leto zaslužnim glasbenikom podeli bronaste, srebrne in zlate Gallusove značke in plakete?

. Da je bil Gallus upodobljen na sprednji strani 200-tolarskega bankovca Republike Slovenije (tolar v sedanjosti ni več v veljavi)?

. Da je v Argentini več kot 50 let deloval in prepeval SPZ Gallus, ki je skozi svojo bogato zgodovino štel okoli 350 članov?