Za letošnje potovanje smo se Mladci in Mladenke iz vseh domov zbrali v Našem domu San Justo in se od tam skupaj odpeljali v Río Ceballos, Córdoba. Bilo nas je 41 mladcev ter sedem voditeljev in spremljevalcev. Vsi smo pomagali pri nalaganju prtljage, da smo lahko hitro šli na pot.
Najprej smo v avtobus vstopili animatorji ter ga takoj razveselili z glasbo, pesmimi in plesi. Zelo veseli smo potovali, dokler nam voditelji niso predvajali film “Coco”, verjetno zato, da bi se malo umirili. Po filmu smo se pa še naprej pogovarjali. Samo tri ure smo spali a smo vseeno bili budni in trezni.
.
.
Ko smo prišli v Rio Ceballos smo morali zadnje kilometre do našega bivališča narediti peš – animatorji smo naprej peli celo pot. Ko smo končno prispeli v počitniški kompleks so nam razložili, kakšna so pravila in kje bomo spali.
Po kosilu smo se pripravili in prehodili 3km, da smo prišli do nasipa, kjer smo lahko plavali in se vozili s kajakom. Razdelili smo se v skupine, vsaka je imela kajak približno 50 minut. Na koncu so nas že bolele roke! Ker je bilo res zelo vroče smo v vodi zelo uživali. Ob koncu smo bili zelo izčrpani, a veseli, ker smo naredili marsikaj in preživeli veliko časa v naravi s prijatelji.
Drugi dan smo se zgodaj zbudili in znova veliko hodili. Odpravili smo se peš do majhnega slapa, kjer smo se lahko kopali, plavali in uživali vodo. Nekaterim je uspelo preizkusiti tudi rappel spuščanje, pa smo morali to ukiniti ko je začelo deževati. Ko smo se vrnili smo imeli na razpolago prosti čas in se zelo lepo imeli.
.
.
Tretje jutro so nas voditelji zbudili malo kasneje, a je bilo vseeno za zajtrk težko odpreti oči, bili smo zelo utrujeni!
Po zajtrku in kratkem času priprave smo se vsi zbrali, da smo z g. Pavlom premišljevali o božji besedi in se med seboj bolje spoznali. S to dejavnostjo smo razumeli, kaj nam Bog želi sporočiti in se tudi poglobili v drugega: poskušali smo razumeti, kaj se zgodi z vsako osebo, kaj čuti? Kaj se ji godi?
Poleg tega delovanja smo imeli prosti čas, nekateri so se igrali odbojko, drugi so igrali na kitaro, tretji klepetali ali šli v bazen.
Okoli 21. ure smo večerjali in med večerjo smo animatorji zapeli nekaj pesmi in končno so se tudi ostali pridružili. Bilo je zanimivo za nas in za druge.
.
.
Za konec dneva smo vsi bili prisotni na tradicionalnem kresu, za katerega so voditelji pripravili razne igre.
Ko je bila ura polnoč, morda malo čez, so morali vsi mlajši spat. Samo animatorji smo imeli še nekaj časa, da smo se lahko pogovorili o našem zadnjem potovanju. Prišli smo do zaključka, da je bilo to potovanje od vseh najboljše!
V ponedeljek zjutraj se je naša vrnitev zakasnila, ker zaradi dežja nismo mogli ven iz kompleksa. Počakati smo morali, da je nehalo deževati in se šele potem odpravili na pot.
Po dolgi poti smo se vrnili v Naš dom in se žalostno poslovili. Konec je bilo letošnjega potovanja in našega bivanja v tej prelepi skupini.
Hvala vsem voditeljem, ki ste omogočili potovanje in tudi vsem, ki ste nas spremljali skozi ta štiri leta!
Animatorji 2019
.
