O Bog,
ozri se na te moje roke,
na prste,
od Tebe ustvarjene.
Ljubili so svet in stvari,
drevesa in rože,
travo z rumenimi glavicami regrata,
gibko hojo žená
in solze samotne starke.
Ljubili so v miru in v strasti,
v grehu in v svetosti.
Vendar, o Bog,
vselej so hrepeneli k Tvojim rokam.
Umazani,
vendar oškropljeni s solzami,
pokapani z voskom spokorne sveče,
ki jo je prižgalo srce
v nočeh brez sna in v samoti.
Ozri se na moje roke, o Bog,
na te moje prste,
ki so pisali poti,
ki so se križale v srcu,
ki so peli vetru in soncu,
ki so peli vetru in soncu,
travam in žitu.
Ne daj, o Bog, da ostanejo v prsti,
ko bodo vanjo legli.
Skleni njih drobne koščice
ob sodnem dnevu
in pusti,
da jih takrat položim
na Tvoja sveta kolena.

Karel Mauser

Please follow and like us: