V petek, 26. aprila, je sanhuški dom priredil srečanje z Ivano Florencio Oven. Za organizacijo in vodenje večera je poskrbela Mirjam Oblak.

Ivana se je rodila v Buenos Airesu, odraščala in doštudirala je v Sloveniji, sedaj pa živi v Barceloni. Po poklicu je diplomirana ekonomistka. Ivana Oven je tudi ustanoviteljica Čokoljane – čokoladnega sejma v Ljubljani, ki poteka že 6 let v slovenski prestolnici, in projekta Go FLOR, ki spodbuja etično potrošništvo.

Predavateljica nas je takole uvedla v zanimivo predavanje: ,,Mmmm čokolada … Pravijo, da  ima čokolado rado devet od desetih in da deseti laže.

Čokolada je del našega vsakdana, ampak o njej v večini  zelo malo vemo. Niti od kod prihaja, kdo ali kako jo proizvajajo, niti kako prepoznati kvaliteto. Večini je cena edini kriterij, ki ga poznajo pri izbiri čokolade, zato se zelo pritiska na ceno, da je čim nižja, in zelo malo gleda na ostale kriterije kvalitete in etike.

To skupaj z drugimi razlogi vodi do današnje situacije, kjer se več kot 73 % kakava na svetu  proizvaja v Gani, Slonokoščeni obali in Kamerunu, kjer je več kot 2.100.000 otrok delavcev starih od 6-7 let naprej na plantažah kakava, veliko je sužnjev ukradenih iz Burkine Faso in Mali. Daleč stran od izvora kakava v Južni Ameriki, kjer razmere niso tako hude, saj ni otrok- sužnjev, vendar je vseeno veliko pritiska, neprimerno delovno okolje in velika nestabilnost med proizvajalci kakava.

Kot potrošniki čokolade lahko naredimo veliko razliko, če začnemo povpraševati po kvaliteti in informaciji o poreklu. Ena alternativa so čokolade pravične trgovine (certifikat: Fairtrade- Comercio justo). Poiščemo čokolade z omenjenim certifikatom, ki kontrolirajo vse od porekla kakava in ostalih sestavin, da ni otrok na plantažah, da so delovni pogoji varni, da so ženske in moški enako plačani ter da se spoštuje narava in zagotovi proizvajalcem stalno prodajo, pravično plačilo, dolgotrajne stabilne pogodbe, med drugimi.

Druga alternativa je direktna trgovina, kjer proizvajalec čokolade kupi kakav direktno od proizvajalca, brez posrednikov. Iščejo kvalitetne redke vrste kakava in cenijo delo malih proizvajalcev, ki te posebne varietale skrbno pazijo. Gledajo tudi na okolje, kjer rastejo, saj je kakavovec  rastlina, ki absorbira okuse drugih rastlin v ekosistemu, in to se pozna na kvaliteti. To je pomembno, saj se tudi ohranjajo avtohtone vrste, ki so velikokrat v nevarnosti, da izginejo. Te čokolade prepoznamo, ko vidimo, da nam proizvajalec/embalaža poda čim bolj točne informacije o poreklu in vrsti kakava. Ne samo država porekla, tudi regija, kooperativa, vas ali pleme. Lahko to primerjamo z vinom, kjer razumemo, da ni dovolj, da nam rečejo, da je vino “rdeče iz Argentine” ampak pričakujemo informacije o regiji, vinski kleti in vrsti grozdja. Ti proizvajalci znajo plačati tudi do 4 krat več, kot je splošna cena na borzi, celo nekajkrat več kot pravična trgovina.

Na srečanju smo pokusili čokolade različnih, zelo redkih vrst kakava, ki prihajajo iz najbolj skritih kotičkov sveta in, kar je najbolj pomembno, imajo pozitivni vpliv na okolje in družbo.

Izvedeli smo, da nobena vrsta ne raste v monoplantaži, torej se ne uniči gozda, zato da posadijo industrijske vrste kakavovca. S tem tudi dajejo vrednost gozdu, ga ohranjajo in zagotovijo, da se ga ne izkorišča, ne posekajo ga za druge namene, kar reši veliko vrst živali in rastlin, ki so v nevarnosti izumiranja.

Predavateljica nam je povedala, da vse vrste kakava rastejo znotraj gozda, znotraj bogatega naravnega ekosistema, od koder kakavovec dobi svoj poseben okus. Udeleženci delavnice smo med degustacijo lahko tudi sami okusili, da ima vsaka čokolada svoj lasten okus glede na poreklo in varietalo.

Na tem večeru smo lahko spoznali razne okuse: cvetlični med pri čokoladi iz divjega kakava Bolivije, ki raste na otokih sredi reke Beni v Amazonu; sadnost, ki spominja na gozdne sadeže pri čokoladi iz doline Piure, kjer je kakavovec bele barve in je bil tik pred izumrtjem ali začinjeni in kompleksni okus kakava plemena Arhuaco iz Kolumbije. Poskusili smo tudi čokolade iz Tanzanije, Konga, Ekvadorja, vsako s svojim karakterjem. Izvedeli smo tudi, da so bile vse te čokolade narejene zgolj s kakavom in nepredelanim presnim sladkorjem, brez sojinega lecitina, vanilije ali drugih dodatkov, ki se ponavadi uporabljajo zato, da se časovno skrajšajo postopki in da se pokrijejo neprijetni okusi kakavovih zrn slabe kvalitete brez znanega porekla. Takšni dodatki bi pri tako kvalitetni čokoladi prikrivali posebne prijetne okuse porekla. Ko se izgubi vrednost porekla, se začne te osebe in to zemljo tudi neprimerno izkoriščati in razvrednotiti.

Na delavnici smo spoznali tudi postopke kvalitetne proizvodnje, zgodovino kakava in čokolade, kako deluje svetovni trg in projekte s pozitivnimi učinki: od  reforestacije na milijone dreves, ohranitve gozdov, organizacij, ki skrbijo za slone v Tanzaniji, za gorske gorile v Kongu in kondorje v Peruju, do inovativne embalaže. ,,Vsak detajl šteje za boljšo prihodnost in, če je ta z dobro čokolado, toliko boljše!” je zaključila predavateljica večera.

V imenu Našega doma je sledila zahvala predavateljici za tako skrbno pripravljeno in zanimivo predavanje. Nadaljevala so še vprašanja in prijeten razgovor.

Hvala Ivani za sladko srečanje!

Mirjam Oblak