Dragi rojaki, ki živite daleč od domovine. Najstarejši med vami s koreninami na Dolenjskem se morda še spominjate Alojzija Zupanca, župnika in zgodovinarja—zaslužnega Suhokranjca, katerega knjigo Zgodovina Ajdovca je izdala Slovenska kulturna akademija leta 1988 v Buenos Airesu, priredil pa jo je profesor France Dolinar.
Naj bo ta članek v njegov spomin zahvala za vse dobro, kar je gospod Zupanc naredil za Suhokranjce.
Alojzij Zupanc se je rodil leta 1893 v Znojilah, v župniji Krka. Leta 1917 je bil posvečen v duhovnika; delal je kot vojni kurat, kaplan v Dolenjskih Toplicah in v Žužemberku, nato pa kar 51 let kot župni upravitelj v Šmihelu pri Žužemberku. Umrl je leta 1974; pokopan je v Šmihelu.
Veljal je za izobraženo, močno osebnost. Suha krajina mu je bila dom vse življenje in poznal jo je do podrobnosti; tako rekoč vsako družino, za mnoge cele rodove za nazaj. Poleg knjige Zgodovina Ajdovca je zapustil mnogo dragocenih zgodovinskih zapisov ter napisal kronike skoraj vsem župnijam v dekaniji. Po naravi je bil dobričina. Pred vojno je bil banski svetnik in v tej vlogi veliko storil za Suho krajino. Zaslužen je za elektrifikacijo in vodovod, za ustanovitev Gasilskega društva Šmihel, nadzidavo šole v Šmihelu, izgradnjo obeh betonskih mostov- v Šmihelu in Žužemberku ter Zdravstvenega doma. Cenjen je bil med arheologi in zgodovinarji.
Njegova priljubljenost in spoštovanje sta živa še danes. Šmihelci so pred cerkvijo uredili Park Alojzija Zupanca, v njem pa stoji njegov doprsni kip, delo umetnostnega kovača Roberta Strune iz Klečeta.
Leta 2017 je bil v Parku znanih Suhokranjcev odkrit njegov bronasti relief, delo mag. Alenke Vidrgar, akademske kiparke.
NEKAJ MISLI IZ UVODA V KNJIGI ZGODOVINA AJDOVCA—AVTOR SE PREDSTAVI
»…Neizmerno hvaležnost sem dolžan škofu dr. Janezu Gnidovcu, da sem postal duhovnik. Bil je rektor Škofovih zavodov….«
»…Kot kaplan v Žužemberku sem se seznanil z vso Janškovo—Gnidovčevo družino in z mnogimi Ajdovčani. Tam sem prvič videl vinograde in zidanice, vinsko gorico Boršt in začutil gostoljubnost ljudi. Ni čudno, da me je opisal župnik Janez Kmet v povesti Dom pod Borštom, kako na Martinovo nedeljo razlagam v zidanici ajdovško zgodovino…«
»…Vseh 43 let sva bila največja prijatelja z dekanom Karlom Gnidovcem, ki je bil brat škofa Janeza Gnidovca…«
»…Moj življenjski konjiček, s katerim sem se ukvarjal v prostem času, je bila zgodovina, posebno tista, ki se je odvijala pred mojimi očmi. Na lastne oči sem videl veliko hudega—kako je gorelo župnišče, grad, sodnija z bogatim arhivom, šola, zdravstveni dom…..Nedvomno najlepša cerkev na Dolenjskem je bila v Žužemberku požgana 4. 5. 1944, poleg te pa še dve—vse žrtve vojne. S porušenimi cerkvami ni bila prizadeta nobena vojaška sila; trpeli so predvsem nedolžni ljudje, ki jim je cerkev pomenila vir tolažbe in miru v času strahot 2. svetovne vojne…«
MNENJE FRANCETA DOLINARJA, ZGODOVINARJA V VATIKANSKEM ARHIVU, O ZUPANČEVEM DELU » ZGODOVINA AJDOVCA »
»Zupančeva Zgodovina Ajdovca se častno uvršča med najboljša dela v vrsti naših farnih zgodovin. Čutiti je, da je pisec dobro poznal našo zgodovino in znal v bistvenih črtah lokalno zgodovino navezati na narodno. Predvsem pa se da kar otipati, kako čudovito pozna svoje kraje, ki jih v resnici ljubil… »
SPOZNAVANJE ZNANIH SUHOKRANJCEV V PODRUŽNIČNI ŠOLI ŠMIHEL
V Podružnični šoli Šmihel sta dva kombinirana oddelka—1. in 2. ter 3. in 4. razred. Učiteljici sta ga. Marjeta Zore in ga. Anja Rojc.
Učenci spoznavajo znane Suhokranjce vse leto, ob različnih priložnostih. Bolj natančno spoznajo Leona Štuklja in preberejo slikanico Sokolova mladost. Sprehodijo se do Zafare, kjer je na rojstni hiši njegove matere spominska plošča. Pisateljica Ivanka Mestnik, ki je hodila v to šolo, jih obišče, predstavi nove knjige in jih podari za šolsko knjižnico. Alojzija Zupanca predstavijo v Parku pred cerkvijo , na pokopališču pa mu prižgejo svečko. Poznajo tudi alpinista Tomaža Humarja, po materi iz Klečeta pri Šmihelu, in astronavtko Sunito I. Williams, po prababici iz Šmihela.
S poznavanjem znanih in zaslužnih osebnosti že v šoli se razvija suhokranjska zavest, pripadnost rodni deželi in s tem rodoljubje.
Mag. Jelka Mrvar
Preberite še: Spomini na Leona Štuklja, znamenitega Suhokranjca
