Sredi lanskega leta smo v našem tedniku lahko prebirali razne članke, ki so opisovali naravne lepote, kulturne značilnosti in zgodovinske posebnosti slovenskih pokrajin. Pot -in branje- sta nas vodila od jadranske obale in severne Primorske do Dolenjske, Štajerske in Prekmuja, od Postojne do Gorenjske in Alp. Brali smo o nam že znanih krajih in navadah in odkrili druge, čisto nove.

Sedaj je pa na južni polobli “počitniška sezona”.

Skozi februar bodo vsak dan naši “vodiči” lanski abiturienti -Rast XLVII- , ki so skozi več mesecev pridno raziskovali o raznih argentinskih objektih. Vse podatke so strnili v članke, ki sestavljajo njihov almanah. V njih opisujejo naravo teh krajev, njih značilnosti in zanimivosti. Pisanje pa je večkrat obogateno z lastno izkušnjo in osebnimi doživetji. Mladim kronistom, najlepša hvala za njihove prispevke!

Na poslovilnem večeru pred obiskom v Slovenijo, so se (takrat še) petošolci spominjali Cankarjevih besed:

“O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji … Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev …”

Po branju teh člankov -in če imamo srečo, po njih obisku-, bomo gotovo lahko trdili, da je tudi na skrajnem jugu sveta Bog trosil neizmerno lepoto in da živijo tudi tukaj veseli ljudje: Argentinci in mi, potomci onih, ki jih Cankar omenja.

Družinski “letalski” projekt

Rad bi na kratko opisal svojo izkušnjo z letalstvom v Argentini, kjer živim. Že od mladih let so ata, mama in brat preživljali nedelje v EAA (Experimental Aircraft Association) v aerodromu, ki je v kraju General Rodriguez. Tudi jaz sem bil deležen tega že od rojstva.

Civilno letalstvo v Argentini se je razvilo ob ljubiteljih in navduševalcih naše države v prvih letih XX. stoletja. O tem lahko beremo že pri prvih pionirjih, kakor so Jorge Newbery, Manuel Felix Origone, Luis Cenovio Candelaria in drugi.

Na začetku je bila ta dejavnost – draga in ekskluzivna – samo za nekaj izbranih ljudi, ki so bili na visokem socialnem položaju in so imeli gospodarska sredstva. V drugi polovici XX. stoletja se nenadoma pojavi v Severni Ameriki in potem po ostalem svetu družba, katere namen je približati letalstvo vsem, to je EAA.

Glavni namen te družbe (ki ima sedeže po vsem svetu) je spodbujati amatersko in domačo gradnjo letal. Vsaka oseba, ki ima nekaj poznanja, primerno orodje in ročne stroje, lahno brez velike vsote denarja doseže svoj letalski cilj. Pod tem pojmom smo z očetom in bratom začeli z izdelavo našega eksperimentalnega letala »Asso VI Junior«, ko sem bil star 10 let.

To letalo je delo italijanskega inženirja Giuseppeja Vidorja iz konca XX. stoletja. V Argentini smo dobili načrt in pričeli z delom. Struktura je popolnoma iz lesa, ima tricikelsko podvozje, nizko krilo in dva zaporedna sedeža. Za pogon smo izbrali motor Volkswagen 65 hp, ki razvije potovalno hitrost približno 160 km na uro.

Trenutno je naš projekt v eni četrtini končan in sedaj sestavljamo krilo desne strani. Rad bi poudaril, da pridobivam mnogo znanja pri vsaki minimalni izkušnji, pri vsakem delu, ki ga opravljamo za naše letalo.

Poleg tega me je ta dejavnost seznanila z mnogimi ljudmi po vsej Argentini. Med letošnjimi počitnicami sem prevozil okrog šest tisoč kilometrov, da sem obiskal prijatelje iz raznih provinc. Naštel bom samo nekatere, da jih boste vsaj imensko spoznali.

V provinci Santa Fe sem obiskal največjega zbiralca ptičjih jajc v Argentini; v Cordobi sem se srečal s Tatalo Uranga, izdelovalcem letal ter spoznal Francisca Halbritterja, zgodovinarja argentinskega letalstva; v San Luisu sem obiskal lastnika graščine (estancia) »Santa Romana«, muzeja in živalskega vrta; v provinci Rio Negro sem se pogovoril z Edgardom Valverdejem, (izdelovalec letal); v Chubutu z Mervynom Evansom (izdelovalec letal, zgodovinar in lastnik muzeja »Nant Fach«); v Buenos Airesu sem obiskal Patricio Campos (lastnica graščine »San Vicente«, nečakinja argentinskega slikarja Molina Camposa in sestra pokojnega izdelovalca letal).

Povabim vas, da pokukate na www.facebook.com/AssoVIJunior in boste lahko videli naše družinsko delo ter sledili, kako se sestavlja vsak del »našega letala«.