Sredi lanskega leta smo v našem tedniku lahko prebirali razne članke, ki so opisovali naravne lepote, kulturne značilnosti in zgodovinske posebnosti slovenskih pokrajin. Pot -in branje- sta nas vodila od jadranske obale in severne Primorske do Dolenjske, Štajerske in Prekmuja, od Postojne do Gorenjske in Alp. Brali smo o nam že znanih krajih in navadah in odkrili druge, čisto nove.

Sedaj je pa na južni polobli “počitniška sezona”.

Skozi februar bodo vsak dan naši “vodiči” lanski abiturienti -Rast XLVII- , ki so skozi več mesecev pridno raziskovali o raznih argentinskih objektih. Vse podatke so strnili v članke, ki sestavljajo njihov almanah. V njih opisujejo naravo teh krajev, njih značilnosti in zanimivosti. Pisanje pa je večkrat obogateno z lastno izkušnjo in osebnimi doživetji. Mladim kronistom, najlepša hvala za njihove prispevke!

Na poslovilnem večeru pred obiskom v Slovenijo, so se (takrat še) petošolci spominjali Cankarjevih besed:

“O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji … Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev …”

Po branju teh člankov -in če imamo srečo, po njih obisku-, bomo gotovo lahko trdili, da je tudi na skrajnem jugu sveta Bog trosil neizmerno lepoto in da živijo tudi tukaj veseli ljudje: Argentinci in mi, potomci onih, ki jih Cankar omenja.

Naravna rezerva Pehuen Có

Pehuen Có Monte Hermoso je geološki, paleontološki in arheološki rezervat, ki leži v občinah Coronel Rosales in Monte Hermoso v Buenos Airesu. Skozi milijon let je bil ta kraj scenarij različnih geoloških in podnebnih dogodkov, kot so zvišanje ali znižanje morske gladine, prehod in izginotje rek in potokov, naraščanje travnikov, občasne sušne ter hladne podnebne spremembe. Znani ameriški paleontolog Niles Eldredge meni, da ko je Charles Darwin hodil po teh krajih in našel ostanke, se je prepričal o teoriji evolucije.

Rezervat obsega 2000 ha. s tipično buenosaireško obalno pokrajino. V tem okraju najdemo najtoplejše vode argentinskega morja. Leta 2005 je bil ustanovljen rezervat in leta 2014 so ga proglasili za zaščiteno naravno dediščino, v katerem je prišlo do treh paleontoloških najdišč.

V prvem najdišču opazimo skale, ki vsebujejo ostanke izumrlih kopenskih živali (sesalcev, ptic, plazilcev, rib). Prvič ga je obiskal Darwin med potovanjem okoli sveta. Potem so ga v številnih priložnostih raziskali argentinski znanstveniki. Drugo najdišče se imenuje playa del barco (plaža ladje) in se nahaja proti zahodu. Tu je mnogo ostankov izumrlih sesalcev iz obdobja kvartarne. Fosilni ostanki se pojavijo na plaži dvakrat dnevno, ko nastopi plima. V tretjem pa lahko najdemo kamen (večinoma iz gline), na katerem so natisnjene stopinje izumrlih živali, ki so živele približno pred 12 000 leti v teh močvirnatih okrajih.

Fantastično je, da je bilo veliko živalskih sledov odkritih v zadnjih časih. Zbrano je ogromno podatkov. Samo izjemno dobre kondicije so dopustile, da so sledovi tako odlično ohranjeni. Neverjetno! Med temi sledovi lahko omenimo nekaj živali: ogromni termitski medved, ki je tehtal 5 ton, macrauquemia ali četveronožec z rilcem. Na trgu Carrasco stoji podoba nekdanjega gliptodonta in morda bodo s časom odprli tam park. Po raziskavah so prišli do zaključka, da so te živalske vrste izumrle zaradi podnebnih sprememb. Druge vrste pa zato, ker jih je človek lovil in uporabljal oklope.

Samo pet kilometrov od Pehuen Có je naokoli 105 hektarjev zasajenih z borovci, evkalipti in cipresi. Mapuches so imenovali pehuén vrsto dreves araucaria, ki je podobna boru ter Có voda – torej kraj, kjer so bori in voda. Ta gozd je znak in dokaz prizadevanja in močnega prepričanja tam živečih po ohranjevanju okolja in narave. Tu se lahko šotori in preživi dan v naravi.

V tem kraju je ribolov zelo zadovoljiv. Dostop do raznolikosti, količine in kakovosti ulova je blizu obale, in sicer 6000 m, včasih samo 300 m stran, vsaka sezona nudi značilne vrste rib.

Danes v tem delu Argentine najdemo mnogo vrst ptic (priba, pico de plata, pecho amarillo, ñandu, carancho) in godalcev (kuščarice, peludos, tucu-tucu), ki sobivajo z zgodovinskimi odkritij ter nam skupaj dokazujejo, da se narava nenehno spreminja, a skozi čas pusti sledove o tistem, kar je bilo in kako je do teh sprememb prišlo.