Slovo od prijatelja arh. Marijana Eiletza
Odšel si, dragi prijatelj, na pot k nebeškemu Očetu, ki nas je ustvaril iz svoje neizčrpne Ljubezni. Odšel si k Njemu, ki je vir Lepote, kateri si posvečal svoje poklicno delo, k viru Resnice, ki je zaznamovala tudi tvoje življenje.
Odšel si k večni Luči novega Življenja in neskaljene Sreče, ko tvoji dragi in prijatelji žalujemo, ker te ni več med nami. Žaluje za teboj tvoja draga življenjska spremljevalka in družica gospa Pavči Maček. Težko ji bo brez tebe, saj si del njenega življenja, a vera, da ljubezen ne mine in se v večnosti krepi ob izviru vse Ljubezni, ji bo v oporo in tolažbo. Žalujejo za teboj tvoji otoci, Tjaša, Janika in Damjan. Pogrešali te bodo. Žalujejo in pogrešajo tvojo prisotnost vnuki in vsi, ki smo ti bili blizu. A to ni temna žalost obupa, ker je prežeta s svetlim krščanskim upanjem in z globoko hvaležnostjo. To hvaležnost delimo s tvojimi domačimi tudi prijatelji in vsa slovenska skupnost v Argentini
Hvaležni smo dobremu Bogu, da nam je na življenjski poti naklonil tvojo bližino in oporo. Hvaležni pa smo v ne manjši meri tebi, dragi Marjan. Bil si nam zgled v mnogih ozirih, a pred vsem v zvestobi geslu, “Bog, narod, domovina”, ki smo si ga izbrali pred mnogimi leti, kot mladi domobranci.
Krščansko vero, upanje in ljubezen do Boga si živel in posredoval, ne le najbližjim, ampak z dosledno, pokončno držo tudi neznanim, ki si jih srečaval na poti. Tvoje nesebično delo v slovenski skupnosti je bilo doprinos k skupni rasti, k ohranjanju zgodovinskega spomina in k večanju slovenskega kulturnega zaklada. Kmalu po tem, ko si dovršil univerzitetne študije si sprejel mesto predsednika Slovenskega katoliškega akademskega starešinstva (SKAS) v Argentini, kasneje pa si bil več let predsednik Slovenske kulturne akcije (SKA). Bil si vnet za vse resnično, dobro in lepo ter za svobodo slovenskega naroda. S svojimi talenti si služil dvema domovinama, Sloveniji, ki nas je rodila in Argentini, ki nas je sprejela in omogočila, da si svobodni služimo vsakdanji kruh in gojimo ob skupnih, tudi nam lastne vrednote,
Zdaj pričenjaš, dragi Marijan, novo, neminljivo življenje v naši dokončni, večni Domovini. Naj ti v njej nebeški Oče obilno poplača vse dobro, za katero smo ti tvoji prijatelji, ki ostajamo v času ter se te spominjamo v tvojih delih in v molitvi, iz srca hvaležni. Počivaj v miru in na svidenje!
Marko Kremžar
Povezana vsebina:
Arhitekt sprave
