V soboto, 19. oktobra, je bilo že ob pol devetih vse pripravljeno. Nestrpno smo čakali, da otroci iz vseh slovenskih šol pridejo na naše praznovanje. 

Najprej smo vsi skupaj zajtrkovali, malo poklepetali in se veselili srečanja. 

Tokrat smo skupaj pripravili »Janko in Metka… po naše«. Razdelili smo otroke po skupinah in jim delili vloge. 

Nekateri obrazi so malo čudno gledali, da ne bi pripravili nastopa v dveh urah, to bi bilo noro! Samo, da v tem času smo imeli za pripraviti nekatere kostume, vse rekvizite, plese in pesmice, ki so jih najmlajši že tri tedne prej prejeli. Natančno so zaigrali in zaplesali.

Starejši so pa si razdelili v sedem prizorov povestico »Janko in Metka«, seveda z nekaterimi spremembami. Vadili smo, pripravljali prostore in ponovili kje se postaviti, kako zaigrati vloge, da bi potem vsa dvorana drugi otroci in učitelji sledili vsakemu prizoru posebej.

Vrteli smo se okrog dvorane, da bi sledili kako gresta Janko in Metka po gozdu k babici in čez noč odločita nazaj k očetu. To se ni zgodilo, ker ni bilo več baterije na mobilnem telefonu, podatki in GPS niso delavali. Zato sta zašla in po drugi poti našla pot do neke krasne, sladke in okusne hišice, kjer jih je čakala čarovnica in jih ogoljufala, da jim bo pomagala!

Oba sta bila obupana, ko je bil Janko zaprt v kletki a, k sreči se je vse dobro končalo in oče jih je našel. 

Prav veselo smo vsi se z njimi veselili in vsi otroci so zaigrali in uživali s pripovedovanjem. Naučili so se in poigravali z igro. Vadili slovenščino, naglase in se obračati z mikrofonom na odru.

Sledil je blagoslov kosila in dneva. G. Toni Burja nas je lepo nagovoril in so že bili hamburgerji in pice na mizi. 

Seveda ni manjkala torta in zahvale. Ga. Nina Pristovnik je ganljivo povedala pomen slovenskih šol in ohranjanja jezika po tolikih let; prav tako se je tudi zahvalila ga. Mariela Urbanija, predsednica odbora staršev in podarila šopek rož in posebno priznanje za dolga leta delovanja v naši šoli.

Po torti je bil pa na vrsti nogomet, odbojka, med dvema ognjema, skakanje, tobogani in še malo so se otroci poškropili, ker je sonce močno pripekalo. Pa čas za sladoled, ki se ga vsi otroci in starejši vedno veselimo!

Odhajali so počasi z veselimi in utrujenimi obrazi.

Bomo pa za zaključek šole zopet praznovali in se veselili tega dogodka v Baragovi šoli!

Vas pričakujemo!

LvS