Sredi lanskega leta smo v našem tedniku lahko prebirali razne članke, ki so opisovali naravne lepote, kulturne značilnosti in zgodovinske posebnosti slovenskih pokrajin. Pot -in branje- sta nas vodila od jadranske obale in severne Primorske do Dolenjske, Štajerske in Prekmuja, od Postojne do Gorenjske in Alp. Brali smo o nam že znanih krajih in navadah in odkrili druge, čisto nove.

Sedaj je pa na južni polobli “počitniška sezona”.

Skozi februar bodo vsak dan naši “vodiči” lanski abiturienti -Rast XLVII- , ki so skozi več mesecev pridno raziskovali o raznih argentinskih objektih. Vse podatke so strnili v članke, ki sestavljajo njihov almanah. V njih opisujejo naravo teh krajev, njih značilnosti in zanimivosti. Pisanje pa je večkrat obogateno z lastno izkušnjo in osebnimi doživetji. Mladim kronistom, najlepša hvala za njihove prispevke!

Na poslovilnem večeru pred obiskom v Slovenijo, so se (takrat še) petošolci spominjali Cankarjevih besed:

“O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji … Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev …”

Po branju teh člankov -in če imamo srečo, po njih obisku-, bomo gotovo lahko trdili, da je tudi na skrajnem jugu sveta Bog trosil neizmerno lepoto in da živijo tudi tukaj veseli ljudje: Argentinci in mi, potomci onih, ki jih Cankar omenja.

Skriti zakladi argentinskih Andov

Cordillera de los Andres je najdaljša gorska veriga na svetu. Dolga je 7.240 kilometrov, celotna površina pa obsega 3.370.794 kvadratnih kilometrov. Razteza se ob obali Tihega oceana od Karibskega morja do skrajnega konca južnoameriške celine.

Povprečna višina hribov je 4.000 metrov nadmorske višine. Najvišji vrh je Aconcagua, v argentinski zahodni provinci Mendoza in meri 6961 metrov. Presegajo ga samo vrhovi Himalaje.

V naših Andih se skriva mnogo zanimivosti.

»Cerro de los siete colores«, hrib sedmerih barv, se nahaja 60 km od glavnega mesta severne province Jujuy (beri Huhuj) blizu soteske Humahuaca, na 3.200 metrov nadmorske višine. Ima sedem plasti različnih barv, ki so prepletene z belimi plastmi in naredijo vtis »razbitega hriba«. Milijone let je trajalo, da se je ta čudoviti naravni pojav izoblikoval. Njegove barve so: zelena, rumena, roza, bela, temno vijolična, rdeča in oranžna.

Zanimivo je, da je v neposredni bližini tega hriba, a 1000 metrov višje, »Cerro de los catorce colores«, ki ima štirinajst barv. Pravo ime tega hriba je »Serranias de Hornocal«. Ni dvoma, da je to eden najlepših predelov Argentine. Zaradi višine je ta hrib težje dostopen, zato tudi ni toliko poznan. Sestavlja ga veliko raznih rudnin, strokovnjaki celo menijo, da je odtenkov teh barv kar 32.

Rodokrozit je poldrag kamen, ki ga sestavljajo manganov karbonat roza barve in vmesne hidro-termalne žile iz kalcijevega in drugih karbonatov. Ker vsebuje železo, ima značilno roza-rdeče barvo. Včasih ga najdemo v kristalih pa tudi kot stalaktit.

Velika ležišča rodokrozita so v Romuniji, Bolgariji, v ZDA, Peruju in Argentini, celotni Južni Ameriki in tudi v Afriki. V Južni Ameriki so ga kopali že Inki, zato ga v Argentini imenujejo tudi »La rosa del Inca« (vrtnica Inkov). Argentinski rodokrozit slavi po izredni čistosti in močni roza barvi ter je najbolj kakovosten na svetu. Kot poldrag kamen ga uporabljajo za okrasne izdelke in tudi za nakit.

Oniks je prav tako poldrag kamen. Pravo ime zanj je »silice bandeada«, torej je to rožnati kremen. Njegova glavna sestavina je kalcijev karbonat v večjih barvah, od belega do zelenega, rdečega, oranžnega in modrega. Okoli leta 1930 ga je v provinci San Luis začel kopati Jože Cvitanić, nato pa Ana in Joško Cvitanić. Izkopali so ga približno 10 ton. Kamnoloma Norma I in Norma II sta slovela po oniksu svetlo modre barve, edinem na svetu, ki so ga vsega izvozili v Italijo in v Vatikan. Modrega oniksa so izkopali le malo več kot pol metra.

V letih 1930-1980 so izkopali največjo količino oniksa v argentinski Puni v provinci Salta. Oniks zelene barve je doma izključno v argentinski provinci San Luis in ga poleg rodokrozita imenujejo argentinski narodni kamen. Uporabljajo ga za razne kipe, obloge, stopnice, okrasne predmete in nakit.

Upam, da bo bralcem moj prispevek zanimiv.