Letno praznovanje Našega doma San Justo je potekalo v nedeljo, 12. oktobra. Dogodek je bil pomembna priložnost za srečanje skupnosti, prijateljev in družin, ki so se zbrali, da bi skupaj počastili dosežke in napredek ustanove.
Le nekaj minut pred začetkom slovesne svete maše so se na trgu pred sanjuško stolnico zbrali ponosni nosilci slavnostnih zastav, dekleta in fantje v narodnih nošah, veleposlanica Republike Slovenije v Buenos Airesu ga. Tina Vodnik, predsednik Zedinjene Slovenije, inž. Jure Komar, ter predstavniki slovenskih domov iz bližnje in daljne okolice. V srcih vseh navzočih se je zbudil občutek pripadnosti in hvaležnosti.
Opoldne se je začela slavnostna maša za vse žive in rajne rojake iz našega okraja. Maševal je g. Franci Cukjati, petje pa je napolnilo stolnico z zvoki mešanega pevskega zbora San Justo pod vodstvom prof. Diega Pereza. Posebej ganljiv trenutek je nastopil, ko so s petjem sodelovali tudi gostje iz Slovenije – člani okteta In spiritu. Njihovi glasovi so se nežno dotaknili src vseh prisotnih, kot bi veter iz domovine pobožal vsakega rojaka, ki že dolgo hrepeni po domačem zvoku in besedi.
Po končani maši smo se odpravili v dom, kjer smo s toplino in iskrenimi nasmehi pozdravili vse prisotne ter skupaj zapeli argentinsko in slovensko himno. V prijetnem in slovesnem vzdušju so nato k mizam pristopili mladi strežniki, da bi začeli s kosilom. Zadišalo je po domačem kosilu!
Med kosilom smo imeli čast prisluhniti čudovitim glasovom slovenskega okteta In spiritu. Začutili smo, da ni pomembno, kje smo – dokler smo skupaj. Srca je prevevala misel: domovina živi v nas; potomci imamo slovenske korenine! Oktet deluje od leta 2006, tokrat pa je prvič nastopal zunaj Evrope – kar je bil za vse nas poseben dogodek. Sestavljajo ga: 1. tenor – Peter Fazarinc, Tilen Podergajs; 2. tenor – Anžej Gračner, Jaka Marguč; bariton – Amadej Šopar, Martin Selan; bas – Peter Osetič, Andrej Kravos. Njihove pesmi so razveselile vse prisotne in ustvarile prijetno, praznično vzdušje. Posebno še, ker nam je Martin Selan – nekdanji član Našega doma, ki danes živi v Sloveniji – ganjivo spregovoril o svojem otroštvu in o vsem dobrem, kar je prejel od slovenske skupnosti pod južnim križem.
Poleg tega smo praznovali in čestitali duhovnikoma naše skupnosti, ki sta praznovala rojstni dan v the dneh: g. Franciju Cukjatiju in g. Gašperju Mauku. Preden smo nadaljevali s praznovanjem in akademskim delom programa smo si vzeli trenutek, da smo se iskreno zahvalili ter z aplavzom počastili vse, ki so sodelovali pri pripravi in izvedbi kosila.
Meso in priloge je imel na skrbi Martin Godec s sodelavci. Juho so pripravili člani društva upokojencev. Za okusen štrudelj sta poskrbela Nejko Magister in Ivanka Zupanc s sodelavci. Kosilo je postregla mladina Našega doma, krofe pa so pripravile Marija Krajnik Štrubelj, Aleksandra Grilj Taboada, Miriam Mehle Altini in Magda Skvarča Trpin.
Po kosilu smo se vsi zbrani pomaknili v prostore zgornje dvorane. Uradni del programa se je začel s povabilom predsednika naše ustanove, g. Marjana Godca, ki nas je ob pomembnem praznovanju toplo nagovoril in s svojimi besedami otvoril akademijo. Slavje se je nadaljevalo z govorom predsednika Zedinjene Slovenije, inž. Jureta Komarja, ki je ob 69. obletnici Našega doma spregovoril o pomenu skupnosti, preteklosti in prihodnosti naše skupne poti. Njegove besede so še dodatno poudarile veličino in pomen tega dogodka.
Na koncu je zbrane nagovorila tudi ga. Tina Vodnik, veleposlanica Republike Slovenije v Buenos Airesu. Njene besede so prinesle občutek povezanosti z domovino ter dodale slovesu čustveno in simbolno težo.
Letošnje praznovanje obletnice naše ustanove nosi poseben pomen. Ne praznujemo le dolgega in zvestega delovanja skupnosti, temveč tudi pomemben zgodovinski mejnik – 80 let od prihoda slovenskih izseljencev v Argentino.
Ob tej obletnici se z globoko hvaležnostjo spominjamo poguma, vere in odločnosti tistih, ki so v iskanju svobode in dostojnega življenja zapustili svojo domovino, s seboj prinesli jezik, kulturo, tradicijo in neomajno zvestobo slovenstvu; ter vseh tistih, ki so zaradi te zvestobe darovali svoja življenja na oltarju domovine.
Pod letošnjim geslom »Ne gane moja se zvestoba!« izrekamo spoštovanje vsem, ki so – ne glede na bolečino izseljenstva – ostali zvesti svojim koreninam, vrednotam in narodni identiteti. Njihova neomajna pripadnost Sloveniji in prenašanje slovenske dediščine na nove generacije ostajata temelj naše skupnosti.
Veliko pričakovanja je bilo o letošnji igri. Za Županovo Micko se je skrivalo kar nekaj namenov, ki so bili strnjeni v izbranem geslu. Izbor igre je poln sporočil in vsebine: Županova Micka je prva komedija v slovenskem jeziku, prvič igrana v zasedbi gledališke skupine Našega doma, spisal jo je prvi slovenski dramatik, Anton Tomaža Linhart, čigar okroglo obletnico smrti -230 let- obhajamo prav letos.
Županova Micka nam na zabaven način prikazuje človeške slabosti, prevzetnost človeka in kako naj bi se v družbi pospeli, a ne ravno po dobrih lastnostih. Na nasprotni plati nam igra naslika preprostega, načelnega človeka iz kmetov doma.
Režiserka Ivana Tekavec nas je ponovno veselo presenetila z odličnim delom. Predstava je bila tekoča, zabavna in polna življenja. Prizora sta bila lepo povezana, tempo igre pa ravno pravšnji, da je gledalce držal v napetosti in smehu do konca. Videlo se je, da so igralci dobro razumeli like in besedilo, kar je rezultat skrbnega režiserskega vodenja in priredbe besedila.
Prav posebej velja pohvaliti usklajenost igralske zasedbe in zanimivo uporabo prostora.
Župan (Andrej Mehle) je odlično upodobil poštenega župana in samozavestnega očeta, ki lepo skrbi za hčerko Micko. Imenitno se je vživel v vlogo. Naj bo to začetek mnogih prihajajočih nastopov!
Micka (Tatjana Malovrh) je sijajno odigrala preprosto, a bistro dekle, ki s svojo prebrisanostjo premaga bogatejše. Bila je naravna, prisrčna istočasno tudi odločna, ko je prikazala bistro dekle, ki zna obrniti stvari v svojo korist.
Anže (Aleks Puntar) je s svojim nastopom in tonom glasu fantastično odigral kmeta, ki ljubezen dojema povsem iskreno in odkritosrčno. Po začetnih zapletih je skrbel za veliko smeha. Njegova telesna govorica in izrazni način igranja sta bila zelo prepričljiva.
Šterfendolka (Cilka Bregar) Izvežbana igralka, ki obvlada scenski prostor in slehernega prepriča s svojo odločnostjo in glasnim značajem. Vnesla je veliko energije in humorja, ko je predstavila žlahtno gospo, ki pokončno in prefinjeno obravna z goljufom, ki jo je v ljubezni prevaral.
Tulpenheim (Marko Štrubelj) je izvrstno prikazal ošabnega plemiča, ki misli, da lahko s svojim plemiškim naslovom dobi vse, kar želi. Njegov nastop je bil zelo duhovit. Odlično je izpostavil razlike med “gospodo” in “navadnimi ljudmi.”
Monkof (Vanči Štrubelj) Izurjen igralec, ki vedno in znova publiko navduši s komičnim nastopom ter lepo izgovorjavo, Dodal je pravo mero zabavne zmede,
Upodobil je koristolovca, ki na koncu dobi svoj delež “pravice”.
Glažek (Toni Rovan) Odličen igralec, ki je s svojo preprostostjo in duhovitimi opazkami popestril dogajanje. Izredno pritegne njegova mimika, ki je dodala veliko komičnega učinka in živahnosti na odru.
Predstava Županova Micka je bila res uspešna. Igralci so pokazali veliko igralskega talenta, režiserka pa je vse elemente lepo povezala v celoto. Verjamemo, da so se gledalci nasmejali in uživali od začetka do konca, saj so igralce in vse sodelavce nagradili z močnim aplavzom.
Hvaležni smo vsem, ki ste pripomogli k tako prisrčnemu in prijetnemu programu. Iz srca – hvala!
Posebno moramo poudariti sceno, kostume, maskiranje in pričeske. Scenografija je bila zelo dobro zasnovana in izpeljana. Zahvala naj gre Silviji Tekavec za risbeni načrt, Pablo Zafra je pa poskrbel, da je s pomočniki postavil kulise. Oder je bil lepo urejen in domiselno postavljen, kar je ustvarjalo prijetno kmečko vzdušje. Kostumi so bili prav tako odlični – barviti, značilni za čas dogajanja in lepo usklajeni z vsako vlogo. Videlo se je, da je bilo v pripravo vloženega veliko truda in ustvarjalnosti. Iskrena zahvala nenadomestljivi Lučki Bergant Uštar, ki je skrbela za brezhibnost mikrofonov, ki so jih tehnično urejali člani skupine Luč & zvok Našega doma. Izredno delo je opravila tudi šepetalka Veronika Godec Marini. Osvetljavo sta mojstrsko in skrbno pripravila Aleks Šuc in Matjaž Ribnikar. Z odličnim uspehom sta zaokrožile odrsko predstavo Veronika Malovrh in Ana Clara Zafra, ki ste lepo poskrbele za maskiranje in pričeske.
Posebej moramo poudariti nastop okteta In spiritu iz Slovenije, ki so velikodušno sprejeli vabilo k sodelovanju pri igri in občinstvo razveselili s prijetnim petjem, ko so v uglajenih narodnih nošah skupaj s Tulpenheinom zapeli podoknico. Zahvala gre tudi folklorni skupini Mladiki pod vodstvom Mirijam Mehle Javoršek za pripravo plesa, ter Slovenski šoli Franceta Balantiča, Slomškovemu domu in Mirijam Oblak za sodelovanje z rekviziti. Plakat, oglas in program je oblikovala Veronika Kržišnik Modic; fotografiranje je imel na skrbi Marko Vombergar; snemanje, Albert Muha. Za povezovalne besede in predstavitev akademije pa Lucijana Oblak in Kamila Taboada.
V sproščenem in prijateljskem vzdušju smo praznični večer nadaljevali na dvorišču v spodnjih prostorih, kjer nas je s svojo glasbo razveselila skupina Potomci. Damijan Marinčič, Nace Kržišnik in Martin Marolt so pripravili čudovit venček slovenskih pesmi, ki so ga z veseljem delili z nami.
Ob prijetnih melodijah, dobri kapljici, pogrnjenih mizah in prijateljskem klepetu smo skupaj ustvarili toplo in nepozabno vzdušje – vredno tega prazničnega dne.
NDSJ
POZDRAVNE BESEDE PREDSEDNIKA NAŠEGA DOMA, MARJANA GODCA
69. OBLETNICA NAŠEGA DOMA
»Ne gane moja se zvestoba!«
Spoštovana veleposlanica Republike Slovenije v Buenos Airesu, ga. Tina Vodnik in njen soprog g. Jure Vodnik, spoštovani predsednik Zedinjene Slovenije, g. Jure Komar, spoštovani delegat za Slovensko dušno pastirstvo v Argentini, g. Franci Cukjati, spoštovani duhovniki, g. Robert Brest, g Gašper Mauko, g. Toni Burja, spoštovani predsedniki in zastopniki domov ter organizacij spoštovani gostje iz Slovenije, člani okteta In spiritu, dragi člani, družine in prijatelji Našega doma San Justo!
Iskreno dobrodošli na praznovanju 69. obletnice Našega doma San Justo, ki jo letos obeležujemo pod geslom:
»Ne gane moja se zvestoba!«
To geslo, preprosto in hkrati globoko, nas spominja na tisto, kar nas že skoraj sedem desetletij povezuje – na zvestobo Bogu, domovini in vrednotam, ki so bile temelj naše skupnosti od prvih dni njenega obstoja.
Letos se obenem spominjamo 80. obletnice slovenskega begunstva – dogodka, ki je za vedno zaznamoval naš narod. Naši predniki so takrat, v težkih časih, zapustili domovino, a s seboj prinesli vero, jezik in ljubezen do slovenstva.
Te vrednote so jim pomagale, da so v novi domovini, tukaj v Argentini, znova postavili temelje svojega življenja – in zgradili našo ustanovo, kraj srečevanja, prijateljstva, petja, molitve in še.
Danes stojimo na teh temeljih.
Toda Naš dom ni le spomin na preteklost – je živa skupnost, kjer se prepletata dediščina naših prednikov in upanje prihodnjih rodov.
Njegova vloga danes je jasna: ohranjati povezanost, spodbujati sodelovanje med generacijami in skrbeti, da zvestoba, o kateri govori naše letošnje geslo, ni le čustvo, temveč dejanje – v delu, prostovoljstvu in srčnosti.
Res je, pred nami so novi izzivi, ki zahtevajo več skupnih naporov. Živimo v času, ko je potrebno veliko več dela, da ohranimo našo skupnost močno in povezano. Čeprav se število sodelujočih manjša, potreba po sodelovanju še nikoli ni bila večja. Naši domovi in organizacije potrebujejo mlade, ki bodo prevzeli pobudo, in starejše, ki bodo delili svoje izkušnje. Sedaj ni čas, da se umaknemo, temveč da se še bolj zavzamemo za našo skupnost.
Naj bo današnje praznovanje priložnost, da z isto zvestobo, ki je pred osmimi desetletji dajala moč beguncem, tudi mi nadaljujemo njihovo delo.
Naj nas vera, družina, prijateljstvo in ljubezen do slovenstva še naprej vodijo pri gradnji skupnosti, ki ne pozablja svojih korenin, a pogumno gleda naprej.
Naj Bog blagoslovi Naš dom, vse, ki ste danes tukaj, in vse, ki nas spremljate v duhu.
In naj nas ob zaključku spremljajo besede, ki izražajo bistvo današnjega dne:
“Slovenec sem, Slovenec sem,
od zibeli do groba —
ne gane moja se zvestoba,
ne gane moja se zvestoba.”
Bog vas živi!
