Sredi lanskega leta smo v našem tedniku lahko prebirali razne članke, ki so opisovali naravne lepote, kulturne značilnosti in zgodovinske posebnosti slovenskih pokrajin. Pot -in branje- sta nas vodila od jadranske obale in severne Primorske do Dolenjske, Štajerske in Prekmuja, od Postojne do Gorenjske in Alp. Brali smo o nam že znanih krajih in navadah in odkrili druge, čisto nove.

Sedaj je pa na južni polobli “počitniška sezona”.

Skozi februar bodo vsak dan naši “vodiči” lanski abiturienti -Rast XLVII- , ki so skozi več mesecev pridno raziskovali o raznih argentinskih objektih. Vse podatke so strnili v članke, ki sestavljajo njihov almanah. V njih opisujejo naravo teh krajev, njih značilnosti in zanimivosti. Pisanje pa je večkrat obogateno z lastno izkušnjo in osebnimi doživetji. Mladim kronistom, najlepša hvala za njihove prispevke!

Na poslovilnem večeru pred obiskom v Slovenijo, so se (takrat še) petošolci spominjali Cankarjevih besed:

“O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji … Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev …”

Po branju teh člankov -in če imamo srečo, po njih obisku-, bomo gotovo lahko trdili, da je tudi na skrajnem jugu sveta Bog trosil neizmerno lepoto in da živijo tudi tukaj veseli ljudje: Argentinci in mi, potomci onih, ki jih Cankar omenja.

__

Tango in drugi ljudski plesi

__________

Vsakdo, ki obišče Argentino, bi si rad ogledal svetovno znane argentinske lepote, kot so slapovi Iguazú, ledeniki na jugu itd. A želi si tudi spoznati različne šege in navade ter običaje, kot je tango, malambo in druge folklorne plese.

Tango je eden od najbolj znanih plesov. Je čustven ples, v počasnem tempu glasbe, ki omogoča plesalcu, da vodi plesalko in tako skupaj izvajata neovirane korake. Ženska običajno nosi črno obleko, kratko krilo, moški pa je v temni elegantni obleki s kravato. Značilna glasbila so: violina, klavir, kitara, flavta in predvsem bandoneón (podoben diatonični harmoniki).

Argentinski tango se močno opira na improvizacijo, čeprav so vzorci korakov kot pripomočki za poučevanja plesalcev. Tango ima zapleteno zgodovino in veliko nejasnih korenin, veliko različnih stilov. Nastal je na obrobju mesta Buenos Airesa, ob koncu XIX. stoletja. Počasi je postajal vedno bolj priljubljen v plesnih dvoranah. Danes ga plešejo na vseh straneh sveta.

Med tradicionalne argentinske plese lahko še predstavim:

Carnavalito: izhaja s severa, iz provinc Salta, Jujuy, Tucumán in Catamarca. To je ples poln veselja in razigranosti. Vsi plešejo nasmejani, v duhu se vrtijo kot preprosti in sproščeni ringa raja. Pleše se po parih in v skupinah. Prvi, ki je v vrsti, drži robec v roki in vodi naslednje plesalce, držeče se za roke. Z malimi, a zaporednimi skoki, se gibljejo v vrsti. Izvajajo kroge, mostove ter druge gibe. Spremlja jih vesela glasba s posebnimi inštrumenti kot so: bobni, čarango, piščali (quenas in sikus), med drugimi.

Ženske, ki plešejo carnavalito imajo zelo barvaste dolge obleke, klobučke na glavi, čez rame pa pončo. Moški pa oblečejo bele srajce, dolge hlače, pončo in volneno kapo, ki zakriva tudi ušesa.

Chacarera: je priljubljen ljudski ples, ki tudi izhaja s severa države. Plešejo po parih, vendar brez dotika. Koreografija ima posebne korake in vrtenje. Ritem plesa je harmoničen. Za glasbeno spremljavo se običajno uporablja kitaro, violino, boben in harmoniko.

Dekle ima dolgo in široko krilo, lase ima v eno ali dve spleteni kiti. Fant mora imeti široke hlače, škornje in usnjen pas. To je vesel in okreten ples.

Malambo: je tradicionalni folklorni ples. Nastal je v pampi okoli XVII. stoletja. Izvajajo ga samo moški. Nima besedila, ta ples spremljata le kitara in boben. Običajno oblačilo tega možaka, ki ga lahko imenujemo gaučo, so široke hlače, srajca in telovnik, širok usnjen pas, ruta okoli vratu, škornji in klobuk.

Del opreme so tudi boleadoras (jermen ali vrv s kroglicami, ki so ga uporabljali za loviti živali) in dolg nož. Predstava je odvisna od izvirnosti gauča, ki z močnimi udarci s škornji ob tla in s spretnimi gibi in zamahi očara publiko.