Jeseni zna velikokrat biti prisrčen ta naš Buenos Aires, čas veselja, nasmeha in sončnega oboževanja. Res prijetno, kot spomin na spomladanski čas.

Dogaja se pa tudi, da se ta idealizem nepričakovano spremeni in ta sprememba vpliva na človeka, na njegovo vzdušje …

Tokrat se je nam vse “dobesedno” sesulo iz nebes. Teden dni prej je bil ves sončen, na “naš” dan pa dež. Ampak res, kot nalašč, so se nebesa zjokala ravno na ta dan.

Kljub slabemu vremenu je prišlo kar precej prijateljev, članov in gostov na naše praznovanje v Karapačaj. Nedelja 5. maja je bila siva in pusta, a vzdušje je bilo enkratno.

Najprej smo se zbrali v dvorani pri sveti maši, ki jo je daroval naš dušni pastir, dr. Jure Rode, za žive in rajne rojake iz okraja.

Kot je že navada smo nato navzoče pogostili z medico in slaniki, medtem so pa mladi pripravili dvorano za okusno kosilo, ki ga je skuhala ga. Ani Klemen Boltežar s pomočniki.

Po kosilu sta prisotne pozdravila naš predsednik, g. Franci Žnidar, ki je povedal katere dejavnosti se vršijo v domu (folklora, pevski zbor, gledališka skupina, itd). Obenem se je tudi zahvalil vsem in čestital za dosežke; sledil je pa še pozdrav predsednika Zedinjene Slovenije, g. Jurija Komarja, ki je čestital k našemu slavju, k naši drži ter nas bodril naj vztrajamo, da bo naše društvo še naprej živelo.

Popoldan je bil namenjen klepetu, igri kart, dobri pijači in tako je minil lep družabni dan.

Zahvalimo se vsem, ki so pomagali najsi bo za kosilo, za postrežbo, za šopke, za pripravo in pospravo prostorov: vsem prisrčna hvala! Tudi tistim rojakom, ki so se nam korajžno in veselo pridružili.

Končno naj vsem velja vabilo za naslednje leto, na prvo majsko nedeljo, ko bomo skupaj obhajali in »kot se spodobi« praznovali našo 60. letnico!

Damijan Ahlin