V soboto, 3. oktobra, se nas je zgodaj zjutraj, v dežju, v Slomškovem domu zbralo že 72 mladih. Tam je oporna skupina razdelila hrano, sadje in vodo, kar je bilo ključno za ohranjanje energije med dolgo hojo. Kot vsako leto smo imeli tudi nove majice, po katerih se prepoznamo kot skupina: so vidno znamenje in hkrati simbol naše pripadnosti. Začeli smo s kratko refleksijo, ki nas je pripravila na dolgo duhovno in fizično pot. Pri 52. romanju smo se odločili, da nas na poti spremlja sv. Frančišek Asiški, v svetem letu ob 800. obletnici njegove smrti. Sledila sta molitev in blagoslov duhovnika Francija Cukjatija, s katerim smo prejeli duhovno oporo za pot proti Lujanu. Od zdravstvene ekipe smo prejeli zadnja navodila in brez strahu pred dežjem smo se odpravili k naši materi v Lujan.
Prva postaja, Merlo, se je zaradi dežja zdela bolj oddaljena, a skupina je na koncu prispela. Kljub mokri obutvi smo bili vsi dobre volje in pripravljeni za nadaljevati. Po kratkem počitku, drugi misli in pesmi smo zato nadaljevali pot. Na srečo nas je v La Reja, poleg novih sopotnikov, ki so se nam pridružili od te postaje naprej, čakalo tudi sonce! Polni nove energije smo po duhovnem delu nadaljevali do zadnje postaje pred Lujanom. V General Rodríguez se nam je pridružilo 36 novih obrazov, skoraj toliko, kolikor jih je zjutraj odšlo peš iz Slomškovega doma. Mladci in mladenke so s svojo energijo in navdušenjem prinesli svežino in spodbudo za nadaljevanje romanja.
Tudi letos nas je spremljal bogoslovec Erik Oblak, ki je prišel iz Mendoze. Z njim sta prvič prišli tudi sestri Pilar in Fiel. Kot vedno, odkar je z nami, nas je spremljal tudi g. Robert. Kot vedno so vsi romarjem zelo pomagali s pogovorom ali s spremljanjem v molitvi.
Oporna skupina, ki jo je sestavljalo 29 prostovoljcev, je bila vedno na voljo in pripravljena pomagati pri vsaki težavi. Zagotovila je podporo, ki jo je vsak potreboval, da je lahko s polno vero in odločnostjo nadaljeval pot.
Ko je bila že noč, smo končno prispeli v Lujan. Letos je bil vhod bolj zapleten kot prejšnja leta, saj se je pred baziliko zbralo veliko ljudi. Že drugo leto zapored romanje raste po številu, prav tako kot naša skupina: letos nas je k naši Materi prišlo 146 mladih in mladih po srcu, pod geslom »Mati, v tvojem objemu spoznavamo, da smo vsi bratje«. Po dolgem dnevu, polnem vztrajnosti, nas je oporna skupina toplo pričakala z juho in golažem. Vsako leto nam romanje znova pokaže pomen skupne poti, medsebojne podpore ter ohranjanja vere v Marijo in Jezusa. Vsak romar prinaša svoje namene, svoje prošnje in zahvale, a na koncu poti vsi delimo isti cilj in hvaležnost.
Hvala vsem romarjem, ki ste se nam letos pridružili in z zanosom ter vztrajnostjo prehodili to pot.
Hvala tudi članom oporne skupine – vaše predano delo, pomoč in trud so prav tako oblika romanja.
Hvala ti, Marija, ker nas vedno spremljaš in varuješ na tej poti vere.
Se vidimo prihodnje leto!
Zvezni Mladinski Odbor SDO-SFZ
