V četrtek, 18. marca, smo se zbrali v Slovenskem domu San Martín na prvi seji leta 2021 Medorganizacijskega sveta. Navzoči so bili predsedniki in predstavniki Slovenskih domov in naslednjih organizacij:

Slovenski domovi:

• San Martin (Marko Škulj)

• Naš dom – San Justo (Andrej Mehle)

• Slomškov dom – Ramos Mejía (Marko Selan)

• Društvo Slovencev v Mendozi (Niko Štumberger)

• Slovenska Pristava (Miloš Mavrič)

• Slovenski dom Carapachay (Jure Komar)

• Slovensko dušnopastirstvo je zastopal g. Franci Cukjati

• Zveza Slovenskih mater in žena (Alenka Prijatelj)

• Tednik Svobodna Slovenija (Marjana Poznič)

• Slovenske osnovne šole (šolski referent Marcelo Brula)

• Slovenski srednješolski tečaj ravnatelja Marka Bajuka SSTRMB (ravnatelj Štefan Godec)

• Društvo Zedinjena Slovenija so zastopali odborniki Jure Komar (predsednik), Mirjam Oblak, Edvard Kenda in Jože Jan.

Kakor je že navada, se seje udeležijo tudi odborniki slovenskega doma, kjer se seja vrši. Od odbora Slovenskega doma San Martin so bili navzoči Marko Škulj, Toni Kastelic, Monika Verbic, Brigi Leber in Janez Filipič.

Sejo smo pričeli ob 20. z molitvijo. Molitev je vodil g. Franci Cukjati.

Najprej je vse navzoče lepo pozdravil predsednik Sanmartinskega doma, Marko Škulj in se zahvalil za prisotnost.

Sledil je pozdrav predsednika Zedinjene Slovenije. Inž. Jure Komar je pozdravil navzoče in poudaril, da se – po skoraj poldrugem letu – končno lahko znova srečamo v živo. Leto 2020 smo preživeli, bilo je težko in čudno leto, a smo ostali povezani med seboj. Leto 2021 se nam predstavlja v negotovosti glede ukrepov proti koronavirusu, a moramo še naprej ostati povezani. Premisliti moramo tudi kateri so cilji in dejavnosti naših organizacij, da bo slovenska skupnost še naprej živela.

Pregledali smo program dejavnosti slovenskih organizacij v letu 2021. Osrednje prireditve v letu bodo:

• Misijonska nabirka (namesto Misijonske tombole) v nedeljo, 11. aprila
• Spominska proslava (v priredbi Slovenskega doma San Martin), prva nedelja v juniju
• Slovenski dan (v priredbi Našega doma – San Justo) datum še ni določen
• Za 30. letnico osamosvojitve Republike Slovenije bo Zedinjena Slovenija pripravila videoposnetek o dejavnosti vseh slovenskih organizacij pod okriljem Medorganizacijskega sveta Zedinjene Slovenije, tednik Svobodna Slovenija pa bo izdal posebno številko.

Določili smo tudi datume obletnic slovenskih domov, mladinskih dnevov in drugih verskih in kulturnih dejavnosti skozi sedanje leto 2021.

Sledil je uvod v debato o problematiki slovenskih šol in tečajev slovenskega jezika. Že vrsto let se pogovarjamo o potrebi, da se posodobijo učni programi slovenskih šol in da se vključijo in skupno organizirajo tudi tečaji slovenskega jezika kot tuji jezik.

Marcelo Brula, šolski referent Zedinjene Slovenije, je podal svoj vidik o problematiki slovenskih šol (objavljamo posebej v celoti).

Štefan Godec, ravnatelj SSTRMB je dodal, da moramo kot skupnost debatirati o realnosti in zasnovati kaj želimo za prihodnost Slovenskih šol: ostati v tem formatu ali spremeniti? In potem narediti skupni učni program in dobiti ustrezne učitelje in profesorje.

Debata je bila dolga in iskrena, vsi smo lahko predstavili svoja mnenja. Debato pa bo treba prenesti v vsako slovensko organizacijo in predloge prinesti na naslednjo sejo Medorganizacijskega sveta.

Zaradi koronavirusa in sanitarnih ukrepov po seji ni bilo običajne večerje, so nas pa med sejo sanmartinčani gostili s pijačo in okusnimi empanadami.

Sejo je zaključil najprej Marko Škulj z zahvalo vsem za navzočnost, potem pa g. Franci Cukjati z molitvijo, naj nas sv. Duh še vnaprej razsvetljuje, da bomo znali ohranjati in krepiti našo vero in slovensko kulturo.

Zedinjena Slovenija

***

***

DANAŠNJA PROBLEMATIKA NAŠIH ŠOL

Naše šole so nastale že pred 70 leti. Od vsega začetka so bile prav šole motivacija staršev, da so zgradili slovenske domove in tako dobili lastne prostore. Tako je bilo, lahko rečem, skoraj v vseh slučajih.

Domovi so počasi rasli, imeli smo nove dejavnosti. Vsak dom in organizacije, ki v njem delujejo, so se morali prilagoditi novim izzivom.

Kaj pa šole? Vsaka šola se prilagaja in iz leta v leto učiteljice in učitelji prilagodijo učno snov učencem. Na grobo gledano, to ni tako slabo. A se lahko vprašamo: je ta sistem učinkovit? Dosegamo cilje, ki smo si jih zastavili?

Tukaj se pojavi novo vprašanje. Kateri je cilj naših slovenskih šol? Pravzaprav, imamo konkretni cilj? Je ta samo druženje družin v domu, da tako dom ne propade? 

Veliko od vas bi mi na to odgovorilo, da ja. Da je tudi to cilj šole. Osebno mislim, da mora prvi cilj šole biti ta, da se sedanji otroci naučijo slovenščine, pravilno slovensko govoriti in komunicirati v slovenskem jeziku.

Pa se včasih zgodi, če od otroka preveč zahtevamo, če smo prestrogi ali če bi slučajno moral na izpit, da družina raje kar zapusti slovensko šolo in se oddalji celo od slovenskega doma. In tu se naši cilji križajo.  

Danes vam želim poročati o realnosti, s katero se v naših šolah soočamo. Moramo o tem govoriti tukaj in tudi vsak v svojem domu. Kot šolski referent ZS vas prosim za pomoč. Nujno je, da si zastavimo jasne cilje, da pregledamo učne načrte in uveljavimo nove programe.

Današnja realnost nam narekuje, da so naši otroci Argentinci. Slovenščina jim je tuj jezik, ni jim več materin jezik. In prav je, da je tako. Res bi bilo čudno, da bi mislili drugače. Danes se ne dogaja kot pred 40 leti, ko smo otroci vstopili v argentinsko šolo ne da bi znali špansko. Danes je žal skoraj obratno, otroci ob začetku slovenske šole skoraj ne znajo slovensko. Hvala Bogu imamo še vedno šolarje, ki vstopijo v naše šole s tremi leti in razumejo in govorijo slovensko. A teh je vsakič manj. 

Dokazilo o potrebi spremembe pri načinu učenja je pa v tem, da po 15 letih sobotne šole naši mladi ne govorijo pravilno slovensko. Seveda se najdejo nekateri, ki izstopajo in res lepo govorijo, a to ni zasluga šolanja temveč staršev in družin.

Dostikrat slišimo, da morajo starši pomagati, da če starši doma ne govorijo slovensko ne moremo nič. A je res tako? Otroci preživijo v slovenski osnovni šoli 160 ur letno, v 10 letih torej 1600 ur. Če temu dodamo 80 ur za vsako leto srednješolskega tečaja, se pravi 400 ur, pridemo do skupnih 2000 ur v slovenskih šolah. To število lahko primerjamo na pr. z akademijami za pouk angleščine, katerih pouk obsega povprečno 2 uri na teden skozi 6 ali 7 let, je to 64 ur letno in skupaj okoli 400 ur. Zakaj se lahko naučimo angleščine petkrat prej?

Pri resničnem učenju seveda ni vse tako matematično, a to je kar želim pokazati. Zavedajmo se, da potrebujemo resno debato, da se prilagodimo novim izzivom.

Ne smemo se bati sprememb. Moramo jih sprejeti kot nekaj normalnega in naravnega. 

Prosim, govorite z vašimi učitelji in z družinami otrok: spodbujajte debato, da bomo čim prej rešili težave, pred katerimi danes stojimo.

Marcelo Brula, Šolski Referent za ZS