Nedeljsko jutro, 9. novembra 2025, se je kitilo z jasnim nebom in toplimi sončnimi žarki. V mislih se je najbrž marsikateremu popotniku tega dne namenjenemu v Lanús izrisal dobrodušen obraz Vsemogočnega, ki je na široko razprl svoje roke, da bi blagoslovil zbrano Božje ljudstvo pričakujoče vélikega praznovanja. In res je bilo tako. Blagoslov je bilo moč ne zgolj zaslutiti, ampak pristno izkusiti. Tako silno je bil prisoten, da se je od navdušenja orosilo oko in da so se ga skoraj mogli dotakniti prsti. Težko je z besedami opisati razpoloženje, ki je velo iz množice src združenih v molitvi, v evharistiji – zahvali – za dar življenja, za dar duhovništva, za dar Kristusove daritve na lesu križa.
Dvorišče kolegija župnije Marije Kraljice je pokalo po šivih, ko so k oltarju pristopali kardinal, nadškofje, škofje, duhovniki, diakoni. Ne glede na barvo talárja so vsi vzeti izmed ljudi za ljudi prihajali pred Gospoda z namenom, da obhajajo Najsvetejšo daritev za blagor zaupanega jim ljudstva.
Medtem, ko je iz mnogih grl odmevala slovenska cerkvena pesem, so bile vse oči uprte v zlatomašnika patra Petra Opeko, sina argentinske zemlje, v katero so pognale slovenske korenine. »Bogu hvala in zahvala!«, se je neslišno oglašala hvalnica proti nebu. Kakšna nepopisna milost je, ko ti je dano skupaj z Božjim darom, kot je Peter za človeka, dvigati roke proti nebeškim višavam v občestvu Cerkve različnih jezikov in različnih kultur.
Liturgičnemu opravilu je predsedoval kardinal, primas Argentine in nadškof nadškofije Santiago del Estero msgr. Vinko Bokalič Iglič, ki je v pridigi tudi nagovoril zbrano množico, ob njem pa so somaševali škof škofije Avellaneda-Lanús msgr. Marcelo Julián Margni, škof emeritus msgr. Rubén Oscar Frassia, nadškof emeritus nadškofije Corrientes msgr. Andrej Stanovnik, nadškof emeritus nadškofije Ljubljana msgr. dr. Anton Stres, misijonar in zlatomašnik Peter Opeka, delegat Slovenskega dušnega pastirstva Franci Cukjati ter ostali duhovniki iz Argentine in Slovenije.
Med vidnejšimi predstavniki civilne sfere so bili navzoči veleposlanica Republike Slovenije v Argentini Tina Vodnik, predsednik društva Zedinjena Slovenija Jure Komar, predsednik Slovenske kulturne akcije Damijan Ahlin in predsedniki slovenskih domov v Buenos Airesu.
Ob sklepu bogoslužja je spregovoril tudi zlatomašnik sam in kot že neštetokrat do sedaj izpričal, kako močno karizmo mu je namenil nebeški Oče. Besede, pa čeprav še tako preproste v svoji vsebini, najdejo pot prav do jedra srca. Najbrž zato, ker niso nikoli usmerjene v lastno hvalo, ampak v hvalo Tistega, ki je vzrok, bit in cilj vsega, kar biva. V hvalo Tistega, ki nas je prvi naučil, kaj resnično pomeni ljubiti. Pater Peter je ob tej priliki povedal, da sicer ni nepomembno, iz katerega naroda izhajajo naše korenine, a ko govorimo o odnosu do sočloveka, moramo biti najprej bratje in sestre, kjerkoli že smo. Na tem svetu smo namreč vsi tujci, vsi priseljenci, ker smo državljani Božji in je naša prava domovina v nebesih. Po sklepnem blagoslovu je zadonela – lahko bi rekli ponarodela – slovenska cerkvena pesem Marija, skoz’ življenje. Mnogo grl se je oglasilo iz pisane množice Mariji Pomagaj na čast in gotovo bi se še kakšno več, ako bi poznalo besedilo te slovenske pesmi.
Praznovanje se je v nadaljevanju preselilo v Hladnikov dom v neposredni bližini župnijske cerkve Marije Kraljice v Lanúsu. Dom je ob obeleževanju svoje 73. obletnice ustanovitve gostil še Slovenski dan, ki je bil 70. po vrsti. Odlična ekipa sodelavcev v kuhinji in mladih v strežbi je poskrbela za okusno kosilo, med katerim sta bili podeljeni priznanji društva Zedinjena Slovenija. Najprej patru Petru Opeki za njegovo življenje in delo misijonarja v Atananarivu. V dar je prejel kipec Lujánske Matere Božje, umetniško delo, ki so ga oblikovale redovnice iz Betlehema v samostanu Svete Marije v Sveti Trojici v Merlu v provinci San Luis. Podoba je ročno izdelana iz dolomitskega kamna in nato patinirana. Dalje je bilo priznanje podeljeno tudi Franciju Sušniku za dolgoletno požrtvovalno delo v skupnosti Hladnikovega doma. Tu je bil skozi leta nepogrešljiv člen različnih dejavnosti kot športni referent, odbornik, predsednik, podpredsednik in v zadnjih letih kot tajnik.
Po obedu se je med zbranimi razvil prijeten klepet. Ko se je dan nagnil v pozno popoldne, so bili vsi prisotni povabljeni na dvorišče, da bi prisostvovali kulturnemu programu. V kratkih pozdravnih nagovorih so spregovorili veleposlanica Republike Slovenije v Argentini Tina Vodnik, predsednik društva Zedinjena Slovenija Jure Komar in predsednica doma Slovenska vas Kristina Grbec. Slavnostni govornik je bil nadškof emeritus msgr. Andrej Stanovnik, ki je predstavil govor na temo kulturne identitete Slovenca v Argentini. Kot osrednje sporočilo razmišljanja je bila izpostavljena misel o neločljivi povezanosti med vero, kulturo in oblikovanjem človekove identitete in poslanstva. V nadaljevanju kulturnega programa, ki so ga obarvale slovenske in argentinske narodne tradicije, so se predstavili folklorne plesne skupine iz slovenskih domov Slovenska vas (Lanus), Naš dom (San Justo) in Pristava (Castelar), maturanti Slovenskega srednješolskega tečaja ravnatelja Marka Bajuka Rast LIV in fantovska glasbena zasedba Los Tilos. Program je s svojo bogato barvitostjo odseval lepoto kulturne tradicije, ki jo predstavljata dve domovini, vsaka na svoji strani Atlantika.
Z zaključkom uradnega dela se je odprla pot sproščenemu druženju in plesu ob zvokih domačega narodnozabavnega ansambla Potomci. Pridne roke mojstrov peke so poskrbele za dobrote iz nepogrešljive argentinske parille, hišni bar pa tudi ni skoparil z naborom pijač po meri zbranih gostov.
Bog povrni vsem sodelujočim za njihov trud, ki so pripomogli k tako polnemu srečanju slovenske skupnosti v Argentini.
Gašper Mauko
