16 | Hrib slave generalu San Martinu

Sredi lanskega leta smo v našem tedniku lahko prebirali razne članke, ki so opisovali naravne lepote, kulturne značilnosti in zgodovinske posebnosti slovenskih pokrajin. Pot -in branje- sta nas vodila od jadranske obale in severne Primorske do Dolenjske, Štajerske in Prekmuja, od Postojne do Gorenjske in Alp. Brali smo o nam že znanih krajih in navadah in odkrili druge, čisto nove.

Sedaj je pa na južni polobli “počitniška sezona”.

Skozi februar bodo vsak dan naši “vodiči” lanski abiturienti -Rast XLVII- , ki so skozi več mesecev pridno raziskovali o raznih argentinskih objektih. Vse podatke so strnili v članke, ki sestavljajo njihov almanah. V njih opisujejo naravo teh krajev, njih značilnosti in zanimivosti. Pisanje pa je večkrat obogateno z lastno izkušnjo in osebnimi doživetji. Mladim kronistom, najlepša hvala za njihove prispevke!

Na poslovilnem večeru pred obiskom v Slovenijo, so se (takrat še) petošolci spominjali Cankarjevih besed:

“O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji … Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev …”

Po branju teh člankov -in če imamo srečo, po njih obisku-, bomo gotovo lahko trdili, da je tudi na skrajnem jugu sveta Bog trosil neizmerno lepoto in da živijo tudi tukaj veseli ljudje: Argentinci in mi,  potomci onih, ki jih Cankar omenja.

.

Hrib slave generalu San Martinu

.

.

Cerro de la gloria (hrib slave) je lepa turistična točka v glavnem mestu province Mendoza, ki je srce pokrajine Cuyo. To je zelo važen kraj in je svetovno znan zaradi proizvodnje vina Malbec in drugih vrst.

Lepo doživetje sem imela, ko smo z družino obiskali Mendozo in uživali kako sonce zahaja za gorsko verigo Andov. Med gorami pa izstopa Aconcagua, ki je najvišji vrh v Južni Ameriki, z 6980 metrov višine. Mendoza ima odlično suho podnebje, rodovitno zemljo in veliko sonca, ki pripomorejo za pridobitev kakovostnega pridelka sadja in vina.

Spominjam se ogromne površine vinskih trt in sadja. Zelo je znana vinska pot v dolini Uco. Mesto ima, kot vsako veliko mesto, dnevno in nočno življenje. Široke ulice, obdane z drevoredi, ki jih zalivajo s posebnim sistemom. To je starodavni sistem; podedovali so ga od kulture prebivalcev, ki so živeli na teh tleh pred kolonizacijo in ki je organiziran vzporedno s cestami. Uporabljajo tudi to mrežo, da zalivajo mestna drevesa. Pravijo, da je ta namakalni sistem prav tako mendoški kot je Aconcagua.

.

.

Najstarejši in najpomembnejši park se imenuje San Martin (nosi ime po osvoboditelju Argentine), obsega skoraj 330 zelenih hektarjev in je bil zgrajen po potresu leta 1861. V parku lahko opravljamo nešteto rekreativnih, športnih, izobraževalnih, kulturnih in turističnih dejavnosti. V njem je tudi Cerro de la gloria, monumentalni kip, ki opisuje prečkanje Andov in vojno.

Ko sem ga gledala, sem se spominjala na vse kar smo se v šoli učili o generalu San Martinu in kako je preko Andov prišel do Čil in osvobodil tudi to državo. Bila je prava epopeja.

Kip so naredili pod vodstvom urugvajskega kiparja Juan Manuel Ferrarija z argentinskimi pomočniki ob stoti obletnici osamosvojitve leta 1910. Uporabili so bron in kamen, ki so jih pripeljali iz Uspallate, mesta, ki je v Mendozi blizu meje s Čilom. Pri tem kipu, ki je pravzaprav zelo velik, se vidi podobo San Martina, ki gleda kako vojaki korakajo proti Andom. Ob straneh se lahko vidijo razne slike, kako so takrat druge osebe sodelovale z vojaki bodisi delavci ali žene, ki so darovale zlatnine in delo, ter tako prispevali, da je vojska lahko prehodila gore in se nato vojskovala s Španci, ki so vladali na teh krajih.

Do hriba slave se lahko pride s prevoznim sredstvom ali pa peš, a pot je dolga približno 17 km. Zelo dobro je označena; s hriba lahko vidimo celotno mesto in še lepši je nočni prizor z vsemi prižganimi lučmi.

Mendoza ni samo lepo argentinsko mesto. Ima tudi mnogo drugih krajev za obisk, kot je na primer mednarodni prelaz Cristo Redentor (mejni prehod med Argentino in Čilom). Tudi vinske poti so zelo znane in priljubljene za turiste in domačine. Seveda je tudi priložnost za športnike bodisi v hoji, teku, raftingu, padalstvu, ipd.

.

Milena Llallire

.

ARGENTINA V NARAVI IN KULTURI
RAST XLVII
ARGENTINA – SLOVENIJA
2018
SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ RAVNATELJA MARKA BAJUKA

_________

Almanah RAST XLVII
TISK: Servicios Gráficos Avella
OBLIKOVANJE: Leila Erjavec

_________

Želite prejeti tiskani izvod almanaha?
Javite se na naš email svobodna.ba@gmail.com in vam ga bomo dostavili!

.

Please follow and like us: