Sredi lanskega leta smo v našem tedniku lahko prebirali razne članke, ki so opisovali naravne lepote, kulturne značilnosti in zgodovinske posebnosti slovenskih pokrajin. Pot -in branje- sta nas vodila od jadranske obale in severne Primorske do Dolenjske, Štajerske in Prekmuja, od Postojne do Gorenjske in Alp. Brali smo o nam že znanih krajih in navadah in odkrili druge, čisto nove.
Sedaj je pa na južni polobli “počitniška sezona”.
Skozi februar bodo vsak dan naši “vodiči” lanski abiturienti -Rast XLVII- , ki so skozi več mesecev pridno raziskovali o raznih argentinskih objektih. Vse podatke so strnili v članke, ki sestavljajo njihov almanah. V njih opisujejo naravo teh krajev, njih značilnosti in zanimivosti. Pisanje pa je večkrat obogateno z lastno izkušnjo in osebnimi doživetji. Mladim kronistom, najlepša hvala za njihove prispevke!
Na poslovilnem večeru pred obiskom v Slovenijo, so se (takrat še) petošolci spominjali Cankarjevih besed:
“O domovina, ko te je Bog ustvaril, te je blagoslovil z obema rokama in je rekel: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Skopo je meril lepoto, ko jo je trosil po zemlji … Nazadnje mu je ostalo polno prgišče lepote; razsul jo je na vse štiri strani, od štajerskih goric do strme tržaške obale ter od Triglava do Gorjancev …”
Po branju teh člankov -in če imamo srečo, po njih obisku-, bomo gotovo lahko trdili, da je tudi na skrajnem jugu sveta Bog trosil neizmerno lepoto in da živijo tudi tukaj veseli ljudje: Argentinci in mi, potomci onih, ki jih Cankar omenja.
Ali želiš mate?
__________
Ime mi je Natasha Grbec, imam sedemnajst let in vam bom predstavila mate. Gotovo ste slišali o njem v dokumentarnih filmih. Ko predstavljajo Argentino pravijo, da je dežela tanga in tudi gavčev (gauchos). Pri njih je vedno prisoten mate-čaj.
V zgodovinskih knjigah je zapisano, da je yerba (izgovarjaj žerba) mate znana že iz časov jezuitskih misij, ko so prav oni uspeli zasaditi rastlino s posebno tehniko. Ime mate ali yerba mate gre izključno za izdelek, ki ga tvorijo listi iz suhega rahlo opečenega llex paraguariensis, zmešanih ali ne z delčki mladih suhih vej. Žetev se opravi ročno tako, da se rastline obrežejo na višini treh metrov.
Mate je infuzija, ki se pripravi, ko nasujemo yerbo mate v posodo in prelijemo vročo vodo (ne vrelo). Prvotna posoda je iz suhe buče (mate izvira iz jezika quechua »mati«, ki pomeni buča), ampak danes so posode tudi lesene, plastične ipd.
Pijemo ga po kovinski cevki (bombilla, neke vrste slamica, ki ima filter ali majhne luknjice, da zdrobljeni listi ne pridejo do ust) skozi katero nato srkamo napitek. Mate se lahko pije grenak, sladak, ali tudi se lahko doda limonino ali pomarančno lupino.
V poletju, ko je zelo vroč dan, se ga lahko pije v drugi varianti, ki se imenuje tereré. Je kakor mate, ampak dolivaš hladno vodo ali sok z ledom. Tereré je bolj znan v Paragvaju, pije se ga tudi v Argentini. Mislim, da če želiš, da mate postane tvoja vsakodnevna pijača, je dobro da najprej poskusiš tereré.
Pri pitju te pijače lahko jemo slane ali sladke piškote, to je v okusu vsakega posameznika. V nekaterih družinah pa imajo celo to navado, da ima vsak lastno posodo mateja. Moja je lesena, zelo preprosta.
Večina Argentincev pije mate ob vsaki uri: zjutraj, popoldne ali zvečer. Še to vam lahko povem, da ko pišem te vrstice, tudi mene spremlja mate. Zanimivo je to, da so leta 1916 v Argentini prepovedali piti to odlično pijačo.
Napitek ni samo pijača, ima v sebi veliko pomenov. Na primer, če si na družinskem srečanju, bo gotovo krožil med udeleženci mate. In ko si s prijatelji je skoraj obvezno, da bo mate in nekaj za pod zob. Zakaj to? Ker obred pijače pravi, da mora krožiti, to se pravi, deliti z drugimi tako, da tisti ki prilije vodo prične s krogom in vsakemu ponudi mate, ki se vrne tistemu, ki dodaja vodo in ta ponudi mate drugemu. Zanimivo je, da se ne smeš zahvaliti, ko nehaš srkati, saj to pomeni, da ne maraš več. Torej, ko rečeš »hvala« in ponovno slediš v krogu, te preskočijo. To se mi je že večkrat zgodilo …
Upam, da sem vam dobro opisala obred pitja mateja v posodici. Mate ni samo pijača, je del socialne kulture, je način povezovanja z drugimi. Če igramo vlogo tistega, ki doliva vodo (cebadores) se trudimo, da ima mate pravilno temperaturo, in da vsak, ki si želi piti, pride na vrsto. Lahko smo tisti, ki pijemo, lahko pa smo tisti, ki doliva vodo, vseeno je, saj glavni cilj je deliti čas in pogovor z drugimi. Ali pa si kratiš čas, tako kot sedaj jaz med tem, ko pišem ali ko delaš kakšno nalogo.
Nataša Grbec
ARGENTINA V NARAVI IN KULTURI
RAST XLVII
ARGENTINA – SLOVENIJA
2018
SLOVENSKI SREDNJEŠOLSKI TEČAJ RAVNATELJA MARKA BAJUKA
_________
Almanah RAST XLVII
TISK: Servicios Gráficos Avella
OBLIKOVANJE: Leila Erjavec
_________
Želite prejeti tiskani izvod almanaha?
Javite se na naš email svobodna.ba@gmail.com in vam ga bomo dostavili!
Drevesa, ki pričajo