Zdaj gre za Slovenijo!

• 56 • célostno politično samostojno telo. Seveda pa se moramo zavedati, da pot ni lahka, in da pred nami ne stoji samo en problem. Kot vse kaže, je slovenska država več ali manj izvedljivo napeljana in zavest o njej med rojaki neustavljiva. Drugo pa je, kakšne ideje bodo vnesene v to — upajmo da kmalu utelešeno slovensko državo. Tu je tudi naša dolžnost, da če želimo uveljaviti svoje idieje, za te tudi delujemo. Naše ideje niso nove, od začetka našega begunstva in še pred revolucijo jih vztrajno ponavljamo: slovenstvo, demokracija, svoboda, krščans - ko obeležje v javnosti, razčiščenje zgodovi - ne in pravičnost. Da to dosežemo, moramo sodelovati z vse - mi Slovenci, ki imajo nam podobne misli, navezovati moramo stike s prijateljsko misle - čimi doma — to tudi zato, da se naša sloven - ska zavest tukaj ohrani oziroma podžge — pojdimo v Slovenijo, na obisk ali za stalno, da tam spoznamo iz prvega vira položaj in osebno sodelujemo v novih časih. V revoluciji je bil čas borbe, čas upora par - tiji, ki se je danes pokazal pravilen. V begunstvu je bil čas odpora, čas vztraja - nja, ki se je tudi izkazal danes kot pravilen. Kaj pa danes? Danes je čas graditve, ko moramo tiste ideje, zaradi katerih smo ne - koč žrtvovali kri in pozneje pri njih vztrajali proti vsemu upanju, danes moramo te ide - je poskušati uvesti demokratično v javno življenje slovenskega naroda, kulture in dr - žave. Skupaj z vsemi, ki dobro v srcu mislijo. In tako bodo valovi slovenstva zapljuskali z obal Južnega Atlantika čez vso Sloveni - jo, tisto Slovenijo v svetu, ki ni geografsko utesnjena ali politično zakoličena, ampak je odprta čez vse meje, odprta tako zemljepis - no kakor duhovno, ki daje telesni in dušev - ni kruh svojim otrokom, raztresenim preko vseh poldnevnikov. Valovi slovenske misli bodo tako prešli okoli ekvatorja in se vrni - li spet vase. Ob svojem prehodu pa bodo obogateli vse Slovence in tudi ves svet, ka - terega poseben del smo Slovenci. Vse člo - veštvo je telesno razdeljeno v rase, belo, črno... in duhovno v narode... slovenskega, argentinskega in druge. A vseeno smo vsi eno, vsi sestavljamo človeštvo, ki napredu - je v stoletjih, ki živi iz včeraj za danes in za jutri. Kot smo vsi Slovenci ena skupnost, je tudi vse človeštvo eno — v božjo slavo. Bog živi vse Slovence! Kakor nas je v naši težki poti skozi čas in skozi zgodovino varoval Bog, kakor nas je ohranjeval tukaj v begunstvu in izseljenstvu v težkih časih zaničevanja, kakor je za Slo - vence doma skrbel med tlačenjem in temo, tako upamo, da nam bo Bog pomagal tudi na naši poti v bodočnost. Tako na poti zrelosti slovenskega naroda, ko si ustvarja državo, kakor pri vsebinski pol - nosti in pravičnosti življenja v njej. Bog naj tudi podpira vso našo skupnost v Argentini, ki je do sedaj bila tako živa in trdna, da se da - nes pri vseh težkočah dobro znajde in okrepi, da tako skupaj s Slovenci po svetu in doma ustvarja novo podlago za boljše življenje. Bog naj živi vse nas, ki smo danes pri tem praznovanju in ki nam je mar slovenstvo v vsej polnosti. Trudimo se, da ohranimo slo - vensko zavest v svojih srcih toplo in prisotno. Prizadevajmo si, da bo valovanje slovens - tva, ki se pričenja v naši osebnosti, intim - nosti, zavalovalo preko vse skupnosti, do Slovenije in čez preko vsega sveta, ter da se bo spet vrnilo oplemeniteno v naša srca. Bog živi vse Slovence! Svobodna Slovenija, 18. 4. 1991