Zdaj gre za Slovenijo!

• 52 • lem svetu, pokaže kaj smo lahko naredili. Nekdo mi je rekel, da smo Slovenski dosegli to, da imajo brooklynske miši na repu pri - lepljeno slovensko zastavico. Želimo, da se odpirajo vrata večjega med - sebojnega povezovanja z Buenosa Airesom, Miramarom, kjerkoli živi Slovenec. Kjerkoli sin je Tvoj, tam si Slovenija. To niso samo besede. Pred tednom me je 92-letna gospa, ki je poslušala, ko sem govoril po radiu, ta - kole nagovorila: „Poglejte, prišla sem vam povedat, da nisem pozabila, da sem Slo - venka, nisem pozabila na svoj materni jezik, čeprav ga več ne govorim dobro. Sedaj, ko sem slišala, da imamo Slovenci spet mož - nost, je v meni nekaj zagorelo. Povejte, da nisem pozabila, da sem Slovenka.“ Svobodna Slovenija, 12. 9. 1991 DR. ANDREJ FINK Sprijaznimo se z drugačnim svetom, Slovenec, 20. 9. 1991 Slovenci smo v preteklem letu, predvsem v preteklih mesecih, naredili korake takega pomena, da se jih še docela ne zavedamo. Razumsko sicer to spoznavamo, vendar nam še ni prišlo v kri, ki bi vsemu orga - nizmu posredovala kvalitetno drugačne občutke in tudi drugačna gledanja na nas same. V nekaj dneh smo zamenjali državne znake, proglasili in proslavili samostojnost, jo uspešno branili in dejansko že dosegli delno priznanje Evrope, ki nas je na Brionih vzela pod svoj dežnik. Dejstvo, da smo sneli z droga sramotilni madež rdeče zvezde, ki je s tem dejanjem neslavno izginil s slovenskega javnega življe - nja in odšel tja, kamor spada, ter ga zame - njali s čistimi slovenskimi barvami, in da smo samo nekaj ur zatem bili napadeni prav od tiste rdeče zvezde, ki je blestela na čeladah agresorske okupacijske vojske, danes jasni pogled najbolj kratkovidnemu. To dejstvo pa osvetljuje ne samo našo prihodnost, temveč meče luč tudi na našo preteklost. Preveč smo namreč slišali v zadnjem času mnenj, ki postavljajo tezo, da nas krila pet - inštiridesetletne preteklosti lahko ponesejo v svetlo pluralistično prihodnost in da med eno in drugo ni diskontinuitete. Dogod - ki pa sami kažejo smer razvoja in obenem dajejo razlago za nazaj, ki pa seveda nima nič opraviti z omenjeno tezo. Ti dogodki, milo rečeno, vsaj neprijetno dregajo v nos vse tiste, ki na kakršenkoli način še hoče - jo vztrajati na pozicijah uradne preteklo - sti zadnjih petinštiridesetih let. Čeprav še tako iz trte vijejo vse mogoče interpretacije in jim hočejo dati neke vrste intelektualni prizvok, dejstva sama v Sloveniji, v ostankih Jugoslavije in zadnje čase celo v Sovjetski zvezi (že bivši) dovolj zgovorno kažejo na naravni tok življenja, ki iz sebe izloča vse tiste nezdrave elemente, ki še zastrupljajo njihov vsakdan. Bivša Sovjetska zveza in razplet dogodkov v njej povedo, da je tudi tam, v sami matici konec rdečega fašizma. Strmoglavile so ga ljudske mase, tiste, ki naj bi baje od njega