Zdaj gre za Slovenijo!

• 51 • postane njegovo merilo moč, moč nad dru - gimi, sam pa postane šibak, se sesipa, kot se je sesula moč oblasti, ki jo počasi a vztrajno ukinjamo. To se je zgodilo Sloveniji. Za nami je tudi plebiscit, praznik slovenske zgodovi - ne. Vi ste bili del plebiscita. Vsak izmed vas je volil, je rekel hočem, da smo potem doži - veli 25. in 26. junij. Slovenski narod je tudi v blodnjah zadnjih let zamotal svojo zgodovino, zavrgel svo - je preroke, ki so mu kazali pot in so mu jo ustvarjali. Porinil je v geto svojo Cerkev, ki ga je formirala, porinil v geto tudi Trubarja in častil Prešerna le z ustnicami. Plebiscit je centralni dogodek slovenske zgodovi - ne. Postavlja nas tako pred odgovorne in zahtevne naloge. Nas kristjane še posebej. Treba ga je sprejeti in živeti. Kako? S tem, da hočemo biti Kristusovi učenci, njegovi sopotniki skozi zgodovino in to ne moremo biti drugače kot Slovenci. Kristus je stopil v zgodovino, v polnost časov. To je bilo do - ločeno za časa cesarja Avgusta. Stopil je v določeni narod kot utelešeni Davidov sin, dedič in dopolnitelj judovskih prerokov, zavezan njihovi postavi. Sprejel je svojo zgodovino in preroke, ničesar ni zavrgel in vendar naredil vse novo. „Prišel sem dopol - niti postavo, ne razvezati.“ To velja tudi za vsakega izmed nas. Tudi mi Slovenci smo sedaj postavljeni v zgodovino, v polnosti časov, na koncu drugega tisočletja, govori - mo že o tretjem. Tudi mi moramo sprejeti svojo zgodovino, Pregljevega Plebanusa in njegove kmečke upornike, Finžgarjeve ne - uklonljive očete, Cankarjeve trpeče matere in vse velike odločitve slovenskih genijev in vendar vse narediti novo, čisto novo za da - našnji čas. Tukaj smo, da svojo domovino nadaljujemo, da jo dopolnjujemo, ne da jo zanikamo. Po plebiscitu smo se odločili, da hočemo biti, biti suvereni, da hočemo sto - piti v Evropo, kot smo tolikokrat ponavljali v zgodovini. Prav zato, ker nam niso puščali biti, smo se uprli. Ne zato, ker bi nas eko - nomsko izkoriščali, ampak ker nas niso pus - tili biti. Spomnimo se skupinskih jezikovnih jeder, ko so želeli ukiniti slovenski jezik. Biti pa končno seveda vedno pomeni odločiti se za vrednote, za napor, za delo. Zato je tako globok človeški klic „ora et la - bora“, moli in delaj, ki ga je pred kratkim vrgel v govoru prvi demokratski minister za kulturo Capuder. Ora et labora, poziv, ki lahko vznemiri samo barbara, pa je to klic, ki je oblikoval v resnici Evropo, ki je oblikoval vse Slovence. Prav zato, ker smo mu tako kvalitetno sledili, smo postali njen enakopraven del in zato sedaj po pravici zahtevamo svojo državo. Je pa to prav tisto vodilo, zaradi katerega smo v Evropo prišli in v njej ostali tudi v času barbarstva. Za - čenjamo novo romanje, da se poklonimo Odrešeniku in mu kot dar prinesemo svoje delo, svoje napore, svojo poštenost, kar vse bo tudi naša molitev za našo obnovo in slo - vensko prihodnost. Kar smo doživeli te dni, pa nam pred obraz in kruto postavlja vprašanje: In kako naprej? Prej smo rekli, da je treba moliti in da je treba delati. A delati je treba organizirano in moliti je treba iskreno. Nova generacija stopa na nove položaje. Nova generacija, hvaležna starejšim, nujno mora stati na ra - mah starejše generacije. Če danes vidimo dalje, bi lahko rekli, da je zato, ker stojimo na vaših ramah, dragi dedje, drage babice, dragi očetje. Naj bo doprinos v skladu da - našnjega dne, da bo morda manj bonbonov in manj televizije in morda več govora in časa, da se lahko pogovarjam s teboj, moj sin! Slovenija danes, Slovenija jutri ni nekaj abstraktnega. Slovenija si ti, Slovenija sem jaz. Slovenija je tih razgovor med možem in ženo, med materjo in otrokom. Mladina ima edinstveno priliko, da se uči ob mlajših starših, ob mlajših dedkih, ob mlajših ba - bicah, kajti nihče ni star, če v srcu ostane mlad. Pesnik pravi: biti mlad je biti mlad v srcu. Leta se kronološko štejejo, mi pa potrebujemo vsake izkušnje, vsak zaklad, zadnji dihljaj vsakega izmed nas. Nihče ne sme zapreti slovenska vrata za seboj. Za - preti srce. Ne! Sedaj pa ima’ dovolj denarja ali imetja. Ne! Slovenija danes, Slovenija jutri je gospodarstvenik, je profesionalni izobraženec, je delavec, je mati, je sin. Kot je rekel na kongresu Vladimir Pregelj: „Ne pričakujte, da bo Slovenija za vas naredila kaj ali pa ne sprašujte, kaj lahko Slovenija naredi zame. Vprašajte se, kot je rekel John Fitzgerald Kennedy: „Kaj jaz lahko naredim za Slovenijo?“ Vse naše manifestacije na Majskem trgu, vaše manifestacije in vse, kar se je naredilo po celi Argentini, kar se je naredilo po ce -