Zdaj gre za Slovenijo!

• 50 • AVGUŠTIN VIVOD Iz govora v Mendozi na proslavi 42. obletnice Društva, 11. 8. 1991 Živimo v času, v katerem je božja Previd - nost vsakemu izmed nas naklonila, da smo morda v objemu pradedov, dedov in star - šev istočasno doživeli tragedijo slovens - kega naroda, proslavo osamosvojitve, na - stanek SSK in agresijo ter trden in močan odpor slovenskega naroda, kar so Slovenci dokazali danes na mednarodni ravni pred celim svetom. Od leta 1948, ko se je ustanovilo Društvo Slovencev in ko ste prišli prvi s svojimi dru - žinami sem in potem drugi, ne bi bilo iskre - no, če se ne bi (in to bomo storili, ko pri - deta predsednik vlade dr. Lojze Peterle in škof Pirih) zahvalili argentinskemu narodu in vladi, da je bila Argentina edina dežela, ki je po drugi svetovni vojni sprejela brezpo - gojno stare in mlade, zdrave in bolne, cele družine. Takoj so Slovenci začeli delovati: tečaji, zbori, izdajali so knjige, slovenski ve - čeri, radijsko oddajo smo imeli že leta 1969, tečaji, osnovnošolski in srednješolski, viso - košolski in potem smo dobili slovensko po - družnico papeške univerze v Buenos Airesu skupaj z Ukrajinci. Zedinjena Slovenija je potem res postala skupna centralna organizacija za 12 slo - venskih osnovnih šol, z več kot 500 otroki,v šolah poučuje 92 učiteljev, od katerih je 26 rojenih v Sloveniji in 66 rojenih že v Argen - tini, tečaj za špansko govoreče otroke in vse to brez podpore uradne Slovenije brezplač - no do sedaj. V tej zgodovinski dobi, ko se odloča bo - dočnost slovenskega naroda, izražam željo, da se še bolj povežemo; željo, da naredimo skupni krog, da naredimo iz te nove slo - venske province v Argentini kraj, kjer bodo lahko naši otroci ponosno živeli in začeli pot tiste bikulture, kjer bo slovenski in ar - gentinski živelj ponosno pel slovensko pe - sem, pisal slovensko črko, govoril slovensko besedo. Mi smo del Slovenije in se čutimo povezane z zamejstvom in z domovino. Da - našnji čas obuja pluralizem, kar pomeni, da smo vsi odgovorni za vse slovenstvo. Nihče ni tukaj izvzet, pa naj ima sto let in in naj čuti še tako, da je že izvršil svoje delo. Nihče še ni dovršil svojega dela. Vsi se potrebuje - mo, vsi moramo pomagati. Babica, ko pri - poveduje povesti doma: otrok, ko spremlja dedka morda k nedeljski maši ali pa mu bere slovensko, ker mu oči pešajo. Vsak iz - med nas lahko nekaj naredi. Poiščite tiste Slovence, ki ne pridejo. Poiščite tisto mladi - no, ki danes morda ni prišla sem. Ponudite ji pomoč, brezpogojno. Na ta način bomo res lahko rekli, da na odprti dlani nosimo slovensko srce. Na plebiscitu smo pokazali, da hočemo biti v svoji domovini. Smo bili tudi zato ali prav zato, ker smo bili kristjani, Kristusovi učenci. Nismo imeli mnogo. Nismo ime - li cesarjev, kraljev, slavnih plemičev, svoje slovenske oblasti, toda živeli smo pošteno, vztrajno, pogumno. To pa ni vse. Živeli smo vrednote in s temi vrednotami oblikovali svojo skupnost, ki je vedno bolj postajala zavestna slovenska narodna skupnost, in zaznali smo, da je tudi ta slovenska narod - na skupnost vrednota. Nekateri so hudi, kadar govorimo, da nismo imeli svojih ce - sarjev, kraljev, češ, da smo vse to imeli, vse do slavnih prednikov Venetov in podobno. Ti mislijo, da je imeti vse, da je imeti odre - šujoča beseda. Pa se motijo. Ali ni prav ta veličina čudež slovenskega naroda, da smo malo imeli, veliko pa bili. To se pravi, bili smo močni, bili pogumni, bili modri, hoteli smo prav živeti in vedeli smo, kaj je prav. Zato smo ostali, zaradi kvalitete, ne zaradi kvantitete. Zato tudi za vas tukaj in danes ni važna kvantiteta, važna je kvaliteta. Biti moramo. In to je tudi sporočilo danes. Ho - čemo še naprej biti. Biti močni, pogumni biti. Biti je več kot živeti. Človeka vredno - timo po tem, kar je, ne pa po tem, kar ima. Kar velja za posameznika, to velja tudi za narode. Čeprav jih tako pogosto merimo le po moči, po bogastvu njihovih držav. Države se tako pogosto postavljajo za gospodarje nad narodi, toda če so narodi močni, je moč - na država. Če so narodi slabi, država propa - de, a če so narodi močni, lahko propade država, lahko propade vlada, ne pa narod. Biti suveren je več kot imeti suverenost. Biti močan je več kot imeti moč. Biti kristjan je več kot imeti resnico. Človek, ki se postavlja za gospodarja nad resnico, je končno odstra - njen, ker je ne more obvladati in ker jo hoče,