Zdaj gre za Slovenijo!

• 48 • MARJAN LOBODA Obletnica Hladnikovega doma, 28. 7. 1991 Vztrajajmo združeni v slovenstvu! Slovenija je v zadnjem letu doživela zgodo - vinske spremembe, katerih še nekaj let na - zaj ne bi pričakoval največji optimist. Najprej vsaj delno demokratične volitve (dejstvo, da je opozicija imela komaj tri mesece časa, da se je organizirala, pač ne govori o dobrona - mernosti in iskrenosti prejšnjih oblasti), na katerih je narod predstavnikom 40-letne komunistične diktature odrekel zaupanje. Slovenija je naredila prvi korak na dolgi in težki poti v demokracijo. Prost enostranske diktature je narod obudil stoletno željo po samostojnosti, suvereni slovenski državi. S plebiscitom o božiču lanskega leta se je ve - likanska večina Slovencev doma in tudi po svetu odločno izrekla za svobodno in samos - tojno slovensko državo. In 25. junija letos so izvoljeni predstavniki slovenskega naroda izpolnili mandat, ki so ga dobili ob plebisci - tu, in pred vsem svetom slovesno izpoveda - li, da hoče biti Slovenija na svoji zemlji svoj gospodar. Tisočletno hrepenenje je postalo resničnost. Težko je v vsej razsežnosti prav doumeti tako važne dogodke, posebno ker se razvijajo s tako bliskovito naglico. Ti zgodovinski dogodki so globoko odjek - nili tudi med nami, slovenskimi političnimi emigranti v Argentini. Prevzelo nas je navdu - šenje in veselje, ki so ga živeli rojaki doma, vztrepetali smo v skrbi in bolečini, ker je ko - maj pridobljena svoboda bila v nevarnosti. Vsi ti dogodki so sprožili med nami vrsto podvigov in prijemov, ob katerih se kaže nekoliko zamisliti. Najprej je pred nami ugotovitev, da se pravzaprav naša situacija bistveno ni spremenila. Še vedno ostaja v veljavi večina glavnih nalog naše emigra - cije. Kot doslej se bo moral še naprej vsak od nas vsak dan odločati za slovenstvo, kot doslej bo tudi še naprej ostala naša dolžnost pričevanje resnice o naši borbi proti brezbožnemu komunizmu, o poštenosti in upravičenosti boja, v katerem je toliko na - ših dragih dalo življenje; kot doslej bomo še naprej z ljubeznijo in skrbjo spremljali ra - zvoj dogodkov v domovini pod Triglavom in seznanjali z njimi ljudi, med katere nas je poslala božja Previdnost; kot doslej bo še naprej ostala naša dolžnost, da se trudimo in delamo po svojih močeh za to, da bi v našem narodu prevladala krščanska nače - la ljubezni, svobode in pravičnosti. Nobene teh nalog nismo z zadnjimi spremembami v Sloveniji razrešeni, nasprotno, marsikaj bomo šele sedaj lahko v polni meri izvrše - vali. Uvedba demokracije in lastne države bi tega ali onega mogla zapeljati v napačen zaključek, da je sedaj našega dela konec. Pa temu ni tako! V novih razmerah bodo mar - sikateri sadovi našega dela šele sedaj lahko koristili Sloveniji. Nas skozi 40 let ni združevalo sovraštvo do komunistične diktature v Sloveniji, ne; nas je združevala ljubezen do slovenstva, ki nam je od Stvarnika dana vrednota. Za to vrednoto smo se trdo trudili in se bomo morali še naprej, ne glede na razmere v Slo - veniji. Naša skupnost v Argentini bo še na - prej obstajala s potrebami, z vsemi veselimi in trpkimi pojavi. Tudi svobodna in samo - stojna Slovenija nas ne more odvezati od dolžnosti, da vrednoto slovenstva ohranja - mo tu med nami in jo posredujemo novim rodovom. Slovenija v svetu ne bo izginila in bo živela naprej, kajti: „kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si, Slovenija“. Celo eminent - no politične naloge za našo emigracijo še vedno ostajajo. Tudi z doseženo svobodo in samostojnostjo v Sloveniji še ni zablestela v pravi luči resnica o naši preteklosti. Laž, ki jo je skozi 40 let načrtno širil komunistični režim, je pustila v najboljšem primeru še polno meglene nejasnosti. Naše pričevanje je danes tako ali bolj potrebno kot včeraj. Vse te in še mnoge druge naloge pa bomo mogli uspešno opravljati le trdno med se - boj povezani, organizirani. Kot smo se skozi vsa ta leta emigracije, čeprav osovraženi in ignorirani od uradne domovine, ohranili v trdni povezanosti okrog vrednot slovenstva in krščanstva, se bomo morali tudi v bodo - če prav tako, če bomo hoteli reševati sebe, koristiti družbi, med katero živimo in izpol - njevati svoje dolžnosti do Slovenije. Upamo in pričakujemo, da nam bo svobodna in sa - mostojna slovenska država pri tem poma - gala, a odločitev za življenje v slovenskem narodnem občestvu bo morala v vsakem primeru priti iz vsakega od nas. Vsak od nas se bo moral še naprej odločati ali bo čutil,