Zdaj gre za Slovenijo!

• 47 • smeri in političnih grupacij. Vse označuje vsaj na zunaj iskanje novih poti za ureja - nje družbe in določanje mednarodnega položaja Slovenije. Prepričani smo, da bo pritegnitev politične emigracije učinkovala kot spravno dejanje tudi v osrednjem slo - venskem prostoru. Brez zunanje in notranje prizadevnosti ni trajnega miru. S prošnjami, da nam ne upadejo moči, se bomo obračali na božjo milost, ki nam jih do zdaj ni odrekala. Daj Bog, da bi bilo tako zaradi zasluženja krvi, darovane za slovensko pravico, in tudi po zasluženju naše zveste službe. O DUHOVNI PODOBI SLOVENSTVA V zgodovinskem trenutku, ki ga doživljamo, smo Slovenci poklicani, da izoblikujemo ne samo institucije, temveč tudi duhovo obličje, ki bo našo identiteto dokončno izpopolnilo. Biti Slovenec je danes nekaj novega za nas, a sokovi naših izročil se tudi danes pre - takajo po našem organizmu in mu dajejo življenjsko moč. V evropskem miselnem sestavu z vsemi raznolikostmi smo tudi mi zoreli ob vredno - tah, ki so bile skupne, a katerimi smo tudi mi vtisnili svoj posebnostni pečat. Ta pečat se kaže v evropskemmozaiku, ki je postal oz. po - staja šele z našo duhovno in politično navzoč - nostjo polnopraven in polnovreden subjekt. Vrednote univerzalnega slovenstva, skla - ne z duhom slovenskega javnopravnega izročila, potrjene z izkušnjami slovenskega narodnega preporoda in zato v soglasju s čustvovanjem slovenskega človeka, so v sa - mem jedru naše biti in samo v njih je iskati vzrok moči našega vzpona. V kulturi, v najširšem in najglobljem pome - nu besede, so stvari slovenskega kulturnega duha že davno dosegle raven, ki nas vzpore - ja z dovršenimi svetovnimi dosežki. Če stva - ritve kdaj in ponekod niso prišle še bolj do izraza, je bilo zgolj zato, ker nam pomanjka - nje zunanjepolitične navzočnosti in notranje samosvojosti ni nudilo potrebnega obeležja za dokončno izklesanje svojega obličja. Danes te pomanjkljivosti iz preteklosti bledijo in stopamo zrelo na pot odgovor - nosti ter klešemo svoj nacionalni lik, ki se bo v doseženem in stopnjujočem se ozračju izoblikoval v dovršeno podobo. Vse vrednote, ki so nam v teku težkih sto - letij krepile duha, danes ponovno rešujemo izza 45-letne uradne pozabe in jih oznanja - mo kot edini porok prihodnosti. V njih Slo - venci vidimo znamenje in vzrok našega ti - sočpetstoletnega obstoja, istočasno pa tudi jamstvo za pot, ki je pred nami. Zato se pa tudi imamo za dediče in nada - ljevalce vseh tistih, ki so za obrambo teh vrednot žrtvovali sami sebe. Njihov zgled nam kaže smer, njihova žrtev nam krepi moči in ustvarjalno voljo. Posebno ob prelomnih dneh čutimo, kako globoko je v nas zakoreninjeno ime vseh tistih, ki so hoteli od slovenskega naroda odvrniti nesrečo in mu zagotoviti življenje v svobodi in duhovni prostosti. Tesno smo z njimi združeni v eno duhovno skupnost, v kateri je vez darovana žrtev in up na svetlej - šo prihodnost. Svobodna Slovenija, 1. 8. 1991