Zdaj gre za Slovenijo!

• 45 • AVGUŠTIN VIVOD Govor na Svetovnem Slovenskem Kongresu, Ljubljana, 27. 6. 1991 KONCEPT KONGRESA Čeprav so se priprave za ustanovitev Sve - tovnega slovenskega kongresa vodile brez široke javne razprave, smo Slovenci v Ar - gentini iz obeh emigracij sprejeli temeljno zamisel in ponudili pripravljenost za sode - lovanje. Po naši sodbi naj bi kongres ne bil organizacijska skupnost, temveč naj bo prej skupni forum za oblikovanje vrhovne orien - tacije in za neformalno koordinacijo vseslo - venske akcije. Pobudnost za to pa naj izhaja iz obstoječe življenjske strukturne baze v zamejskih in zdomskih oziroma izseljenskih osredjih. V Sloveniji bo morala po propadu centralno vodenega kolektivističnega siste - ma organska struktura šele zrasti. Menimo, da ne bi bilo po resnični zamisli kongresa, če bi premočna skupina v Repu - bliki Sloveniji povzemala aktivnosti s pod - ročij javnih oblasti in organov, tako da bi nesmotrno posegala na že zasedena področ - ja, zunaj geografskega območja pa preglasila s svojo dinamičnostjo in finančno močjo. Ker gre za tako pomembno pobudo, kot je ta edinstveni slovenski forum, mislimo, da je zanjo treba kar najširšega konsenza v vseh vidikih; in ne štejemo za nujno, da se temeljne listine dokončno sprejmejo že na tem zasedanju. Tudi brez tega bo ta shod manifestacija skupne slovenske volje in bo vodstvena skupina, ki bo po njem pooblaš - čena, imela močnejšo legitimacijo kot se - danji iniciativni odbor. PREGLED DELOVANJA OBEH EMIGRACIJ (Prof. Tine Vivod je podal podroben pre - gled dela predvojne in povojne politične emigracije ter njunih organizacij. Zaradi po - manjkaja prostora ta odstavek izpuščamo. Odstavek se končuje:) Prvi pionirji politične emigracije, ki so prišli z visoko slovensko kulturo in delom, so ostareli ali pomrli. Na njihovo mesto pa stopajo mlajši, že v Argentini rojeni. Predvsem šole nam dajejo upanje, da bo slovenska skupina v Argentini še dolgo žive - la, posebno sedaj, ko je vzpostavljena vez med Slovenijo in nami. Povojna emigracija ima že svojo strukturo, predvojni pa je treba, da postavi svoje cen - tralno predstavništvo. Obe skupini bosta potem sami našli možnosti za koordinacijo skupnega dela in nastopanja. Vsako drugač - no poseganje v naše razmere bi vnašalo v naše življenje tuje elemente, ki ne bi poma - gali naši aktivnosti. ODPOR PROTI REVOLUCIJI NA SLOVENSKEM Tradicionalna duhovna in politična gibanja na Slovenskem so doživljala vojaško oku - pacijo v drugi svetovni vojni kot sovražno dejanje in katastrofo. Širila so zaupanje v zahodne demokratične sile. Odvračale so se od morebitnega zbliževa - nja z okupatorji, obenem pa tudi od nesmi - selnega izvajanja represalij. V ilegali so se organizirale narodne sile za trenutek, ko bi bilo treba uporabiti lastne moči. Komunistična stranka je poklicala v boj za narodno osvobojenje mimo ilegalne begunske vlade. S terorističnimi dejanji pa je pred večinskim delom ljudstva izgubila vsako sled legitimnosti. Vaške straže in domobranstvo je imel večji del slovenskega ljudstva za odpornika proti boljševiški revoluciji. Domače varnostne sile so bile upravičene po naravno-pravnih načelih in tudi po med - narodnem vojnem pravu. Vaške straže in domobranstvo nista imela nič skupnega z okupatorjevimi vojnimi cilji, zato jim ni dopustno očitati kolaboracionizem. Te vrste sodelovanja z okupatorjem se ne sme ocenjevati niti ne za objektivno narod - no izdajstvo. Neupoštevana je ta označitev tudi zato, ker ni mogoče, da bi večinski del naroda izdajal samega sebe. Patriotični del naroda je sprejel boj za preprečevanje boljševiške revolucije in nas - top totalitarnega sistema. Zato se vaške straže in domobranstvo lah - ko imenujeta protirevolucijske, nacionalne ali patriotične sile. Drugačna pojmovanja so krivična. Zato gre vsem žrtvam, ki so v boju darovale svoje življenje ali bile po koncu so - vražnosti v tisočih pomorjene, priznanje bra - niteljev naravnega reda in narodnih vrednot. SLOVENSKO POLITIČNO ZDOMSTVO Uradna domovina je po l.1945 nad razselje -