Zdaj gre za Slovenijo!

• 34 • pogumni. Ko je pa to nasilje prikrito, se zna zgoditi, da ne prepoznamo, da gre tu za na - silje, čeprav dejansko je. Zato ni boljšega načina za montiranje suženjskega nasilja od tistega, ki prepreči da bi suženj prepoznal nasilje, ki se nad njim stori. Žal, tako kot je družba v mnogih pozitivnih vidikih napredovala v zadnjih desetletjih, so istočasno napredovala tudi sredstva in možnosti za manipulacijo, učinkovito orod - je za te prikrite totalitarizme. Skupaj s tem pa je morda tudi v zadnjih časih naraslo ne - zavestno razpoloženje ljudi, da postanemo pred temi sugestivnimi manipulacijami bolj ubogljivi. Pri tem ima skeptični relativizem pomembno vlogo. Čeprav ga njegovi pristaši zagovarjajo z namenom, da s tempospešuje - jo svobodo, so njegove posledice ravno nas - protne. Relativizem vodi k uničenju resnice in vrednot, brez katerih, kot je omenil Janez Pavel II, ostane naša svoboda brez smeri, kar osebo zapelje v zmedo. Tako stališče, kjer primanjkujejo načela, kažipoti in torej tudi prepričanja, oslabi osebno življenje in vodi v dosledno negotovost, tako pa ljudi razpoloži za zunanjo propagandistično prepričevanje, ki se na prikrit način nenaravno vsiljuje, ker ne spoštuje posameznikove notranje svobo - de. V relativističnem vzdušju, v katerem so vsa mnenja in načela enakovredna, nima oseba resnih razlogov, da bi vedela zakaj se za eno opcijo odloča in ne za drugo. Ko pa človek ne ve zakaj hoče to kar hoče, potem zapade v brezbrižnost in prej ko slej že ne ve kaj hoče. Ko pa ne ve kaj resnično hoče, je enostavnejše, da ga drugi prepričajo naj »hoče«, to kar si oni želijo, da hoče. Tam pa seveda ni pristne svobode. Zato tudi v današnjih zahodnih demokra - cijah, ki naj bi branile posameznika in nje - govo svobodo, tako pogosto opazimo poja - ve teh nevidnih suženjstev in raznovrstnega masificiranja, ki pa so v očitnem nasprotju s pristnim in krepkim osebnim življenjem. Še vedno tu in tam izbruhnejo poskusi eno - umja, ki imajo s sedanjimi sredstvi veliko več možnosti za uspeh. S tem pa seveda oslabi demokracija; če oseba ostane le na stanju brezbrižnosti, se izničijo možnosti za angažirano sodelovanje v družbenih za - devah. Če pa zapade v propagandistično manipulacijo, iz tega rad nastane oslepljen fanatizem. V enem in drugem slučaju, ki sta si dejansko sorodna, ostane demokracija globoko ranjena. Fanatizmi in ideologije Sprva bi lahko izgledalo, da si relativizem in fanatizem nasprotujeta. Argument rela - tivistov, kot rečeno, sloni ravno na tem, da bi zagovarjanje objektivne resnice zapelja - lo v nasilnost fanatizma, t.s. p., bi človeka nagnilo k vsiljevanju lastnega pogleda in k sovraštvu do tistih, ki se ne strinjajo z njim. Vendar dejstvo, da v sodobni kulturi oba po - java pogosto najdemo združena nas vabi, da zadevo premislimo. Vsiljevanje lastnega pogleda in sovraštvo do drugače mislečih vsebujeta v jedru to - talitaren značaj. Vendar, globoko gledano, ta značaj ne pripada pravemu razumevanju resnice in človeškega odnosa z njo. Janez Pa - vel II. je že takrat opozarjal, da »se totalitari - zem rodi iz zavračanja resnice v objektivnem smislu. [...] Če se ne prizna presežne resnice, zmaga moč obvladovanja in vsak skuša do skrajnosti uporabljati sredstva, ki jih ima na razpolago, da vsili lastni interes ali pa lastno mnenje, ne da bi spoštoval pravice drugih. Človek je takrat spoštovan le v kolikor ga je možno instrumentalizirati, da se uveljavi lastni egoizem.« Pomnimo, da zanikanje resnice ni le spo - znavna zadeva, temveč predvsem metafizič - na. Trditi, da objektivne resnice ni, pomeni trditi da realnost nima v sebi nobene vsebi - ne, nima logosa, oz. smisla. Konec koncev je zanikanje resnice zanikanje naravnega reda. Če pa naravnega reda ni, je vsako urejanje umetno in človeško dejanje nima nobenih presežnih referenc, po katerih naj bi vo - dil svoje vedenje, torej prevladuje volja po moči. V taki perspektivi je zelo težko ohrani - ti demokratično vzdušje in preprečiti borbe med držami, katerih interesi so si nasprotni. To velja tako za posamezno življenje kot tudi za politično. V prevladovanju moči (nadvla - dovanju) prej ali slej pride do konflikta med interesi in se umesti zakon močnejšega ali pa vsaj borbeno »trgovsko« pogajanje med raznimi držami. V višjih hierarhijah se torej pojavi želja po dominaciji, ki ob zanikanju naravnega reda ne najde meja, v nižjih naj - demo pa manipulirano maso, ki višjim služi kot »bojni konj«. Tu ni možnosti za spošto - vanje naravnih vrednot, prav tako pa tudi ne za prepoznanje absolutne vrednosti osebe, ki ostane zreducirana na orodje. Zato, po - navljamo, se totalitarizem rodi iz zavračanja resnice, ki je relativizmu bistvena. 3