Zdaj gre za Slovenijo!

• 30 • DELO ZA OSAMOSVOJITEV JE ZDRUŽILO VSE SLOVENCE V ARGENTINI Gregor Batagelj Prvo, kar mi pride na misel, so ljudje, ki so zapustili domovino in so delali – ne samo sa - njali, – da bi doživeli resnično osvobojeno, demokratično in tudi samostojno Slovenijo. Pa tega niso dočakali. Zato se jih ob tej priliki hvaležno spomnimo. V tistem času osamosvajanja sem bil v uredniškem odboru Svobodne Slovenije in član odbora Zedinjene Slovenije, torej v srčiki dogajanja. Ker je bila to stvar vseh Slovencev v Argentini, je vse delovanje bilo vključeno v razširjeni Medorganizacijski svet. V delo je bila vključena vsa organizira - na skupnost v Argentini, z dodatnimi mno - gimi posamezniki. Mislim, da je bilo prvič, da so združili moči tako staro kot novona - seljenci, kot smo se razločevali. Moramo se vživeti v tiste čase. V zgodovini sveta trideset let ni nič, a takrat še ni bilo mo - bilnih telefonov, interneta, e- pošte, SMSov, whatsappov. To pomanjkanje bi v današnji dobi pomenilo zelo omejeno komuniciranje. Tudi računalniki niso bili na razpolago vsake - mu. Obstajal je teleks, a tega so imele le velike firme in organizacije, niso bili dosegljivi nava - dnemu zemljanu. Prikrajšani smo bili tudi za ogled v živo oklica in proslave osamosvojitve Slovenije. Šele ko so po pošti ali s kakimpotni - kom prišle video kasete VHS, smo si vso slo - vesnost skoraj v »pobožni zbranosti« ogledali. Smo pa v tistem času dobili nov telefonski pripomoček – telefaks! Z njim smo vstopali v novo dobo komunikacije. Rola termo papir - ja je s pomočjo telefonske povezave spreje - la pisavo, sliko, časopisni izrezek. To je bila senzacija! Prejemali smo novice iz Slovenije, zamejstva in vsega sveta – v trenutku, ko se je kaj zgodilo! In pošiljali smo svoje pozive, poročila in poglede prav tako vsemu svetu. Edini pogoj, omejitev, je bila, da je bil na obeh straneh telefonske linije – telefaks. Tako je Tine De - beljak ml., takratni glavni urednik Svobodne Slovenije rad povedal, da je isto novico lah - ko objavil prej kot tiskani mediji v Sloveniji – zaradi štirih/petih ur zamika med Buenos Airesom in Ljubljano. Sam sem doživel kar nekaj sprevodov po ulici Floridi od trga San Martín do katedrale pri Majskem trgu, a tisti ob osamosvojitvi in v podporo napadeni Sloveniji leta 1991, je bil … – ne najdem prave besede – množičen in še več! Na vabilo organizatorjev se je od - zvalo vse »kar leze ino gre«. Ker je idealna ura za mašo v buenosaireški stolnici že bila zasedena (zagotovili so si jo Hrvati), so bili organizatorji časovno primo - rani, da se najprej poklonimo osvoboditelju Argentine generalu San Martínu na istoi - menskem trgu v Retiru, nato pa se pomika - mo po Floridi proti Majskemu trgu. Osamosvojitev Slovenije je prebudila za - vest tudi v takih, ki niso vedeli, ali so Jugoslo - vani, Italijani ali Avstrijci, samo Slovenci ne – do takrat! Takrat pa jim je pognala zadnja kapljica slovenske krvi po žilah. Kamor je bilo treba iti, so šli; kar je bilo treba narediti, so naredili. Na marsikateri hiši, avtu je zaplapo - lala ali bila nalepljena slovenska zastava. Še posebej se spomnim avtovleke (autogrúa), ki je zadaj bila pobarvana z barvami sloven - ske zastave; če se ne motim, je pisalo tudi