Zdaj gre za Slovenijo!

• 28 • radijske in televizijske programe ter na ses - tanke z vplivnimi časopisi, organizacijami in osebnostmi. Tako smo poskrbeli za prisot - nost v glavnih argentinskih medijih, tako v Buenos Airesu kakor v notranjosti Argentine. Veliko so nam pomagale tudi vidne oseb - nosti argentinskega političnega in kulturne - ga sveta. V dnevniku La Prensa so izšli članki senatorja dr. Bravo Herrere, novinarja Abo Hadjana, v La Nación pa je poleg uvodnika bila objavljena tudi poslanica Nobelovega nagrajenca Pérez Esquivela, med drugimi. Slovenska mladina je navdušeno sodelo - vala: na tisoče letakov so mladi razdelili na raznih srečanjih in manifestacijah. Veliko se jih je zbralo v narodnih nošah pred parla - mentom, ko so v senatu debatirali o izjavi za podporo Sloveniji. Predvsem narodne noše so vzbujale pozornost in odobravanje na vseh nastopih, tako v Barilochah, Men - dozi, Miramaru, Buenos Airesu in povsod, kjer živijo Slovenci. Veliko pa je bilo tudi manj vidnega dela. Stalno smo imeli stike s predstavniki najviš - jih oblasti, tako v parlamentu kakor v vladi. Končno je vse to delo obrodilo svoj sad, ko je Argentina kot prva država v Latinski Ame - riki 16. januarja 1992 priznala Republiko Slovenijo kot novo državo in z njo vzposta - vila diplomatske odnose aprila 1992. Tisti čas je bil poln doživetij ter vztrajnega dela, na koncu pa poln zadoščenja. Ko premišljujem, kaj je prinesla osamo - svojitev Slovenije v teh tridesetih letih, mi pridejo na misel številni dosežki, zraven pa tudi še veliko dela za naprej. Slovenija se je uveljavila kot samostojna država v svetu, postala polnopravna članica Evropske Unije, leta 2008 je prvič predsedo - vala svetu EU in letos bo že drugič. Vnesla je Evro kot svojo valuto, vpeljala svobodne volitve, na katerih narod sam izvoli svoje voditelje, pridobila ugled kot prijazna turis - tična točka, razvila svojo industrijo, ki zalaga evropski trg, in še veliko drugih dosežkov. Veliko je pa še odprtih vprašanj in potreb - nega dela in ukrepov: daleč smo še od drža - ve medsebojnega spoštovanja in sodelova - nja. Globoka rana, ki deli Slovencev zaradi dogodkov med vojno in revolucijo še ni za - celjena. Niso še popravljene vse krivice, ni še vrnjeno dobro ime in priznanje, da so se domobranci in ostali protikomunisti borili za Slovenijo. Preveč je še simbolov krvave revolucije in spomenikov revolucionarjem. Ta pomembna obletnica, ko proslavljamo osamosvojitev kot največji dosežek sloven - skega naroda, je prilika, da se vsi Slovenci ponovno zedinimo, kakor smo se v letu 1991, za boljšo prihodnost, zgrajeno na medsebojnem spoštovanju, svobodnem duhu in na spravi, ki temelji na resnici. Bog živi Slovenijo!