Zdaj gre za Slovenijo!

• 26 • OB 30-LETNICI RAZGLASITVE SAMOSTOJNOSTI REPUBLIKE SLOVENIJE Jernej Dobovšek Pred 30 leti smo Slovenci uresničili stari sen: imeti lastno državo, biti samostojni, vzeti lastno usodo v svoje roke. Jugoslovan - ska rdeča armada je takoj napadla Slove - nijo, da bi zadušila proces osamosvojitve; sledili so težki dnevi, a jim ni uspelo. S hvaležnostjo in spoštovanjem se spo - minjamo vseh, ki so tedaj žrtvovali vse za dosego tega višjega cilja, predvsem tistih, ki so darovali lastno življenje. Ko sem zbiral dokumente in zapiske iz časa, ko smo se kot organizirana skupnost v Argentini z vsemi močmi trudili za priznanje novo nastale države, sem ponovno doživljal tiste intenzivne, a vzpodbudne čase. Junija leta 1991 sem imel kot podpred - sednik Zedinjene Slovenije odgovornost za vodstvo organizacije, ker je tisti čas pred - sednik, prof. Tine Vivod, zastopal Slovence v Argentini na Svetovnem slovenskem kon - gresu v Ljubljani. Poleg rednega odbora smo sestavili še izred- nega (Tisk in mediji, Odnosi z javnostjo, Ins - titucionalne povezave, Finance i.dr .), ki je v tesnem sodelovanju z vsemi organizacijami povojne in predvojne inmigracije, Dušnim pastirstvom in z Domovi, v okviru Medor - ganizacijskega sveta prevzel odgovornost za vse delovanje za pomoč Sloveniji. Ni lahko opisati navdušenja in angažiranja vseh Slovencev v Argentini. Tako v Buenos Airesu, kakor po drugih krajih Argentine: Bariloche, Tucumán, Mendoza, Miramar, Rosario, sploh povsod, kjer so živeli Sloven - ci, so se rojaki brezpogojno ponudili, da po vseh svojih zvezah in močeh pripomorejo, da bi Argentina čimpreje priznala državnost mlade Republike Slovenije. V tistem času Slovenija ni imela uradnega predstavništva v Argentini, zato je Zedinje - na Slovenija prevzela to nalogo in jo uspeš - no vršila vse do imenovanja g. Božidarja Finka kot uradnega pooblaščenca zunanje - ga ministrstva Republike Slovenije. To navdušenje, ta zagon, sta združila Slo - vence in njihove potomce vseh inmigracij - skih valov: tako Slovence, ki so prišli v Ar - gentino pred in po prvi svetovni vojni kakor tudi tiste, ki smo prišli po drugi vojni. Skupaj smo delali načrte in si izmenjavali informacije o zvezah v vladi, medijih in dru - gih ustanovah, ki naj bi imele vpliv za dose - go skupnega cilja: čimprejše priznanje mla - de države. Upali smo, da bi bil diplomatski pritisk nam naklonjenih držav učinkovito sredstvo, da se ustavi napad jugoslovanske vojske na Slovenijo. Veliko argentinskih prijateljev se nam je pridružilo in nam tudi znatno pomagalo v tistih dneh. Omenim samo našega že pokoj - nega prijatelja, dr. Jorge Crespo Montesa, ki je bistveno pripomogel z nasveti in zvezami. Tudi prijateljske narodne skupine: Hrvati, Ukrajinci, Slovaki, Irci, Litvijci in drugi so se nam pridružile, nas podpirale z navzoč - nostjo na raznih manifestacijah in z nasveti. Dne 28. junija se je organizirala protestna manifestacija Slovencev in Hrvatov pred ju - goslovanskim veleposlaništvom. Danes lah - ko tudi napišem, da smo posebno pazili, da ne bi prišlo do kakšnih izgredov, ki bi ško - dili našemu ugledu in našim prizadevanjem