Zdaj gre za Slovenijo!

• 24 • Argentini. Po procesu neke selekcije je usoda hotela, da sem bil izbran podpisani. Tam sem imel predavanje, kjer sem eno tretjino posve - til točki slovenske državnosti. Samo štiri leta pred osamosvojitvijo se je vsem tam navzo - čim to zdelo politična fikcija ali »fantapoliti - ka« (da ne rečem po domače, neumnost) in nekaj neverjetnega, zato tudi temu niso pripi - sovali nobene važnosti. To so kasneje priznali le nekateri, ko so se ob dnevih osamosvajan - ja soočali z dejstvi. Ta priznanja sem slišal na lastna ušesa, ko sem ob osamosvojitvenih dneh bil v Sloveniji kot delegat na prvem za - sedanju Svetovnega slovenskega kongresa. Drugi osebni spomin je povezan z obširnim prispevkom v 95. številki Nove revije, ki je bila v celoti posvečena slovenski samostojnosti in njenim konkretnim možnostim. Projekt je bil zasnovan kot zunanjepolitična nadgraditev znamenite 57. številke, ki je imela kot poanto demokratizacijo. Prispevek je bil tedaj pos - lan v Slovenijo januarja leta 1990, torej leto in pol pred dejansko in uspešno osamosvoji - tvijo, številka je pa izšla marca 1990 (Letnik IX). Prijatelj me je o načrtih za tako številko pravočasno obvestil, me seznanil z nameni in sem se odločil, da bom sodeloval. Spis sem poslal, sprejet je bil in objavljen. V njem sem popolnoma konkretno in tedanjim notranje in zunanjepolitičnim okoliščinam in času pri - merno analiziral konkretne zunanjepolitične možnosti za samostojno Slovensko državo. Mnogo tedanjih dognanj je še danes veljav - nih in aktualnih. Številka je danes dosegljiva v knjižnicah in arhivih, sam pa z veseljem in po - nosom hranim izvod, ki mi je bil tedaj poslan. Ta dva sta bila ena zadnjih iz cele vrste tis - tih prispevkov, ki so bili v obrambi slovenske države še pred njenim rojstvom posredovani iz emigracije. Potem smo Slovenci v emigraciji postali aktivni tudi v predstavništvu nove Republike Slovenije, Slovenci v Argentini pred argen - tinskimi oblastmi. Moj oče, Božidar Fink, je bil v osamosvojitvenih dnevih imenovan za prvega predstavnika Republike Slovenije v Argentini. Prva naloga je torej bila doseči od Argentine mednarodno priznanje naše države. Oče je temu posvetil mnogo energij. Deloval je diskretno, brez nepotrebnega in škodljivega zunanjega razkazovanja, a vztraj - no in uspešno, kot se tem stvarem streže. Ker sem od vsega začetka očetu neformalno stal ob strani, vse njegovo delovanje dobro poznam. Vzporedno s temi napori pred zu - nanjim ministrstvom, je pa mnogo rojakov na podlagi lastne iniciative skušalo upora - biti različne zveze, preko katerih so vplivali na druge argentinske oblasti v iskanju istega cilja. Januarja 1992 so bili napori okronani z mednarodnim priznanjem Republike Slo - venije tudi od strani Argentine, Čila in dru - gih držav Latinske Amerike. V tistem času sem se seznanil tudi z vodjem za srednjo in vzhodno Evropo na argentinskem Zunanjem ministrstvu. Kmalu potem sva s tem odlič - nim gospodom postala dobra prijatelja. Sedaj praznujemo že tretje desetletje naše - ga državnega obstoja. Danes stojimo pred no - vimi izzivi in težavami, predvsem notranjimi. Čaka nas tudi zahtevno in častno predsedova - nje Svetu Evropske unije. Pred dvema letoma smo praznovali dvestoletnico smrti Valentina Vodnika. Od njega smo dobili izredno lepo definicijo Slovenije, ki jo je on imenoval »prs - tan Evropin«. Morda najmanjši nakit, a brez njega ni Evrope. Danes, ko marsikdo v Repu - bliki Sloveniji žal še vedno ne ve, kaj je domo - vina in kaj v jedru pomeni slovenska država se trudimo, da bi naša država bila uspešna, resna, ustaljena, zanesljiva, da bo referenčna točka v srednji Evropi, da bo država, ki se ji bo dalo zaupati, ker so njeni ljudje zaupanja vredni, da bo država z voditelji ki imajo visoke intelektualne in državniške kvalitete. Slovenci, ki živimo razkropljeni po svetu in ki smo še v tretji generaciji zvesti svojim ko - reninam, vemo kaj je domovina, saj smo dol - ga desetletja živeli brez neposrednega stika z njo. Slovenci, pa naj živimo zunaj ali na slovenskih tleh, »ki dobro v srcu mislimo«, moramo skrbeti najprej za »našo deželo«, in za »ves slovenski svet«, doma in zunaj, za »brate vse kar nas je, sinov sloveče matere«; pa skrbeti moramo tudi, da našim »mladen - čem« in »Slovenkam«, »ljubezni domači - je noben ne bo usmrtil strup«, ker jo tudi danes »…vas (mlajše) kakor nas (starejše)... srčno branit kliče čas«! Bog živi in podpiraj slovenski narod in slo - vensko državo!