Zdaj gre za Slovenijo!

• 152 • kič, bolj natančno poslušala pričevanja starih staršev. Nikdar ni manjkal nedeljski pogovor z njimi o Sloveniji. Vedno so nam pripovedovali o svojem otroštvu, kako so preživeli drugo svetovno vojno in beg iz domačega raja. Čustva in ponos do njihovih korenin so tista, ki so jih peljala iz Slovenije v svet. Že od vsega začetka, ko so še bili v taboriščih, so gojili slovenstvo: v šoli, v literaturi, z glasbo, z gledališkimi predstavami, z globoko vero. Z istim odnosom do domovine so zgradili slovenske do - move in šole. Ni jim bilo lahko, vendar so imeli upanje, da vse njihovo delo ni zaman. In res ni bilo. Znali so nam vložiti v srce ljubezen do Slovenije - slovenske do - movine. Sadili so semena, ki bi čez nekaj let obrodila bogate sadove. Imeli so močne vrednote: ljubezen do naroda, domovine in Boga. Včasih se vprašam, zakaj govorim slovensko? Zakaj sem obiskala sobotno šolo? Zakaj hodim in sodelujem v domu? Odgovor mi je enostaven: zato ker mi slovens - tvo nekaj pomeni, ker ga čutim, ga doživljam dan za dnem. Ta občutek je sad ljubezni do domovine, ki so mi jo starši in stari starši položili na srce. To slovenstvo, ki ga danes ohranjam je tudi spomin na čustva mojih prednikov, ko so zapustili domovino. Lju - bezen do domovine, ki jih je peljala daleč stran, jih je utrdila, da so imeli cilj pred seboj: ne pozabiti od kod prihajajo, da bi bodoče generacije ostale povezane s svojimi koreninami. Danes lahko odgovorim, da mi Slovenija pomeni da je to dom, kraj – košček srca. Da je zavetje za spomin zgo - dovine mojih prednikov, da lahko ohranjam slovensko besedo, glasbo in slovenske navade. Slovenija je dom, kajti dom je tam, kjer bije srce. S ponosom ponavljam, kot je napisal dr. Marko Kremžar: Slovenija, moj dom brez mej, ker nosim te s seboj! Kjer rod je moj, kjer sin je tvoj, tam si Slovenija! Tatiana Sofia Brula druga nagrada: Bibiana Bajda LIKOVNA | ODRASLI