Zdaj gre za Slovenijo!

• 151 • BESEDA | MLADINA prva nagrada: Kaj mi pomeni Slovenija? Od vsega začetka je bila Slovenija samo kraj od koder so prišli stari starši. Slovenija je bila beseda daljnega kraja. Beseda, ki mi skozi življenje ni isto pomenila. V osnovni šoli smo se učili o Sloveniji. Pri zemljepisu o različnih pokrajinah, Triglavu, Karavankah, o Savi, Dravi in Soči, o Ljubljani, Kopru, Mariboru. Tudi o zgodovini smo poslušali: pod katere dežele ali oblasti je spadala Slovenija, s čim so se ukvarjali, o fevdalizmu; o France - tu Prešernu, Primožu Trubarju, Antonu Martinu Slom - šku. Zelo zanimivo, morda kdaj malo dolgočasno... a v tistem trenutku ni bilo več kot šola. V tistih letih nisem mogla doumeti, zakaj je bila spominska proslava po - membna za starejše. Nisem dobro razumela globokega smisla, zakaj smo se morali spominjati na domobrance. A s časom sem si sama odgovarjala na vprašanja. Ni samo spomin na žrtve vojne in revolucije, pomenilo je nekaj več. Je spomin na odnos, ki so ga imeli predniki do slovenstva, do njihovih korenin. A najpomembnejše je to, da tega niso skrivali. Bili so ponosni na svoj narod - slovenski narod. Tako je ta slovenska zgodovina poča - si postala tudi del moje zgodovine. Prišel je čas za moje prvo potovanje v Slovenijo. Vse je bilo tako kot v slikah, ki so nam jih kazali v šoli. Bilo je čudovito! Večkrat sem se spomnila na učne ure, ko so nam učitelji razlagali o stalagmitih in stalaktitih, o rekah ponikalnicah, o Bledu, ljubljanskem zmaju, o vsa - kem slovenskem kotičku. Tako po malem, skoraj poti - homa, se je ta prvotni pomen Slovenije menjal v nekaj drugega. V srednji šoli smo se naprej učili o slovenski zgodovini. A tedaj sem tudi lahko primerjala s tem, kar sem videla na potovanju. Bilo je bolj realno. Ko smo začeli obrav - navati leto 1945 smo se pogovarjali o begunstvu. Zakaj so bežali? Zakaj so prišli v Argentino? Tako sem vsa - prva nagrada: LIKOVNA | ODRASLI Vera Rupar