Zdaj gre za Slovenijo!

• 12 • DR. HELENA JAKLITSCH Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Spoštovani rojaki, dragi prijatelji! Letos se vse tri Slovenije, matična, zamej - ska in zdomska, veselimo 30 let samostoj - ne in neodvisne Slovenije. Verjamem, da vsem, ki imamo našo domovino radi, ob tem prihaja na misel nešteto dobrih želja ter misli, namenjenih njej, ki ji je Bog, ko jo je ustvaril, namenil tiste čudovite be - sede, ubesedene prek Cankarjevega Kuren - ta: »Tod bodo živeli veseli ljudje!« Čeprav imamo včasih občutek, da smo Slovenci otožni, pogosto kritični in morda celo ne - gativni do naše lastne stvarnosti, pa nam naša zgodovina govori in dokazuje drugače. Že skoraj tisoč tristo let naš narod iz gene - racije v generacijo prenaša svojo ljubezen do slovenskega rodu, slovenske besede, slovenske misli, kulture, do naše duhovne tradicije, globoko usidrane v krščanstvo, tu, v nebesih pod Triglavom. Veliko je reči, na katere smo lahko ponosni in iz katerih lah - ko črpamo tudi za našo prihodnost. Samo pomislimo – ne le najstarejši znani ohranje - ni zapis v slovenskem jeziku, temveč tudi najstarejši latinični zapis v katerem koli slo - vanskem jeziku, brižinski spomeniki, je nas - tal že v 10. stoletju; bili smo med prvimi na svetu, ki smo dobili popoln prevod Svetega pisma v lastnem jeziku. Zemljevid narodov se je spreminjal, marsikateri je izginil ali se izgubil v tujem okolju, toda mi smo še vedno tu. Stati inu obstati, je zapisal Primož Trubar, ko je razmišljal o ‘lubih Slovencih’. Mnogo plemenitih, izjemnih mož in žena je v teh stoletjih dal naš narod. Ne le nam, temveč premnogim drugim. Žiga Herber - stein, vrhunski evropski diplomat, Jurij Vega, matematik, brez katerega se nam morda ne bi bilo treba v šolah učiti o loga - ritmih, pa škof Friderik Irenej Baraga, ute - meljitelj knjižnega jezika indijanskih plemen Očipve in Otava ali Branislava Sušnik, izjem - na znanstvenica, ki je svojo znanstveno in raziskovalno delo posvetila Paragvaju. Tu je škof Slomšek, pa naši literati in pesniki, Prešeren, Cankar, Balantič. Pa veliki ljudje, ki jih je dala slovenska skupnost v Argenti - ni, kot so Marko Kremžar, Milan Komar ali Zorko Simčič. Še in še bi jih lahko naštevali. Vsak je prispeval kanček v mozaik sloven - ske identitete in samozavedanja. Brez njih bi težko vzniknila ideja o Zedinjeni Sloveniji, ki jo je s somišljeniki že davnega leta 1848 zahteval ziljski duhovnik Matija Majer. Brez njih bi ta ideja ostala osamljena in bi se razblinila kot milni mehurček. Ko sedaj gledamo nazaj na prehojeno pot, se lahko strinjamo, da smo Slovenci srečen narod. Seveda so nas pestile številne tegobe, v naš narod je kruto zarezala revolucija, premno - gi so morali na pot izgnanstva, še prej pa s