RAST 52 - Potovanja

41 pa smo se napotili do mlina Forclaz, ki ima zanimivo zgodbo. Evropski emigrant, Švicar Juan Bautista Forclaz, je prinesel gradbeni načrt iz svojega rojstnega kraja. Ko so mlin dokončali so odkrili, da ne de - luje zaradi pomanjkanja močnega vetra. Mlin je postal muzej in predstavlja ponos dela in žrtev prvih emigrantov v tem kraju (tudi nekaj slovenskih družin se je v Entre Riosu naselilo okoli leta 1880). 2 Še isti dan smo se napotili do zelo pri- čakovanega obiska narodnega parka El Palmar, ki leži 40 km severno od mesta Colón. Površina parka je 8500 hektarjev in ščiti enega izmed zadnjih palmovih na - sadov yatay. Džungla ima veliko rastlin, favne in številne vrste ptic. Peljali smo se po makadamski poti, naš cilj je bil prevo- ziti 13 km in priti do jezuitskih ruševin in razgledne točke. Sredi poti smo se usta - vili in občudovali lepoto pokrajine, visoke palme in poslušali ptičje petje. Povzpeli smo se na razgledišče in pogledali z vrha, tudi malo pojedli in popili, kar smo imeli s seboj. Nenadoma se je čisto potemnilo, bil je večer, in imeli smo nezgodo. Ko smo se usedli v avto, je v redu pognal, ampak nas je presenetilo, da se nobena luč ni prižga - la. Oče je rekel: »Bom pregledal elektri - ko in luči«. Poskušal je odpraviti težavo, a tema ni pomagala, vse je bilo zaman. Medtem se je še bolj pomračilo in se ni nič videlo. Ko smo se ozrli naokrog, že ni bilo nobenega turista več. Oče se je jezil na mehanika, ki mu je slabo popravil luči avta, mama je klicala božjo pomoč, mi pa 2 Slovenci so v Argentino prihajali v treh valovih. Prvo slovensko množično vseljevanje v Argen - tino zabeležimo okoli let 1878/1880. Takrat je Argentina podpisala pogodbo z Avstrijskim cesarstvom za vselitev 300 družin, ki naj bi se nastanile v provinci Chaco. Med temi družina - mi jih je bilo kakih 50 slovenskih, predvsem s Primorske. Ker pa je tedaj bila v teku vojna s Paragvajem, je večina teh družin ostala v pro - vinci Entre Ríos. Nastanili so se v okolici mesta Paraná. Večja skupina pa je bila soudeležena pri ustanovitvi kraja San Benito. Potomci teh prvih naseljencev se zavedajo svo- jega slovenskega izvora in imajo svoje društvo Triglav od leta 2002 v mestu Paraná. Društvo je trenutno zelo aktivno na različnih področjih. Enkrat mesečno imajo pouk slovenščine, kot tudi poznavanje slovenske kulture in zgodovine. Tečaj obiskujejo ljudje, ki iščejo svoje korenine. Od leta 2006 ima društvo tudi enourni radijski program na lokalni postaji. Večji del programa poteka v španščini, nekaj stavkov pa v slovenšči - ni. V oddaji predstavljajo turistične, kulturne in zgodovinske znamenitosti Slovenije, predvajajo