RAST 52 - Potovanja

38 gurmanska specialiteta. Mesto stoji ob reki Negro, kjer se nahaja več otočkov. Poleg ribolova je ena izmed privlačnih dejavnosti lov na divje prašiče na otoku Los Alazanes. Nadaljevali smo z vožnjo. Od tu naprej je bilo pa res zanimivo odkriti, kako se spreminja okolje, od puščave do prvih gora, drevja in jezera v Villa Pehuenia 1 . V tej vasici pozimi deluje manjši smučarski center. Ker pa je bilo poletje, smo se mi kopali v jezeru -čeprav je bila voda precej hladna- se sončili ter pili mate in prigriz - nili kako dobroto. Najeli smo tudi kajak in se z njim oddaljili od obale, da smo imeli drugačen razgled na okolico. Zopet smo se usedli v avto, vozili 170 km proti jugu in prišli do mesta Junín de los Andes, ki je najstarejše mesto v pro- vinci Neuquén in ima okrog 10.000 pre- bivalcev. Samo po sebi mesto nima večjih zanimivosti. Zanimiva pa je narava in obi- ski kulturnih točk. Vse to velja spoznati! Junín de los Andes ima v okolici več kampov in ponuja možnost športnega ribolova v reki Chimehuín. Tu poteka de- želni festival postrvi, ki združuje najbolj - še ribiče iz pokrajine Neuquén in okolice, 1 Villa Pehuenia je kraj, kjer so posebna drevesa, imenovana araucaria. Staroselci, Pehuenches, so to drevo poznali pod drugim imenom: pe - huén. Zato se območje, kjer je večina teh goz - dov, imenuje Villa Pehuenia. Pehuenches so imeli celó božanstvo s tem imenom. Skozi sto - letja je bil pehuén skoraj edina njihova hrana. Iz njegovih semen, pinjol, so pripravljali kruh, vino in celo enolončnice. 2 V tej neskončni pokrajini je pred leti deloval sin slovenskih staršev, Ivan Benigar. Domačini so ga poznali kot Belega Poglavarja ali Modreca, ki je umrl sede. Rojen je bil na božični večer leta 1883 v Zagrebu, glavnem mestu Hrvaške, študiral strojništvo v Gradcu in Pragi. Razoča - ranje nad evropsko civilizacijo ga je pred prvo svetovno vojno popeljalo v Argentino, kjer se je nastanil v provinci Neuquén. Poenotil se je s tamkajšnjimi prvotnimi prebivalci in bil brani- lec staroselcev. Danes je eden največjih mitov pokrajine. Umrl je 14. januarja 1950. Pisal je o plemenu Mapuchev, o njihovi zgo - dovini, etnolingvistiki in antropologiji, živel je med njimi, postal eden izmed njih, pomagal in delil njihove stiske in razmišljanja o drugačni Patagoniji. Dvakrat se je poročil z Indijankami in njegovo potomstvo šteje mnogo članov. Bil je človek, ki je iskal resnico, ki je živel zvest svojim načelom, se dajal drugim kot veliki možje, ki so pustili pečat človeštvu.