RAST 52 - Potovanja

30 menovali jezero po njem. 2 Na vrhu smo počivali in uživali razgled prekrasne narave, a začelo se je mračiti in smo morali pohiteti domov. Ker so se moji starši zelo prestrašili zaradi dopol- danske nezgode, so odločili, da se vrne - mo po drugi poti. Ta pot nas pa ni pusti- la na kraju, kjer smo parkirali avto, ki je stal na drugi strani gore! Štopali smo, da bi prišli do avtomobila. Imeli smo veliko sreče, da nas je nekdo zapeljal do avto - ceste. Toliko nas je bilo v tem avtomobilu, da smo nekateri morali sedeti kar v pr- tljažniku. Vse je bilo v redu dokler nismo zagledali policije. Zelo smo se je ustrašili, ker šofer ni imel vozniškega dovoljenja. Hvala Bogu se nam ni zgodilo nič hudega. Policaj je ravno pogledal v drugo smer in mi smo šli lepo naprej. Prišli smo do neke trgovine, ki je zapirala, saj je bila že 20. ura. Govorili smo z lastnikom, ki nam je prijazno dovolil, da smo poklicali lokalni taksi. Dolgo smo čakali nanj, a je končno prišel. Med potjo nismo videli veliko na- rave, saj je bila že trda tema, opazili pa smo polno luno. Prišli smo do parkirišča, kjer ni bilo nikogar, samo naš bel avto, ki je čakal, da bi nas peljal domov! 2 Leta 1951 so slovenski planinci, člani Šume, ustanovili Slovensko planinsko društvo Bari- loche, čigar pobudnika sta bila France Jerman in Tonček Pangerc. Od leta 1952 do 1954 je društvo pomagalo pri gradnji slovenske steze do jezera Tonček. Kasneje so s pomočjo odseka SPD v Buenos Airesu kupili prostor -Planinski stan- , kjer bi lahko počitniški izletniki iz drugih krajev zača - sno stanovali. Z leti so se tu razvijale tudi kul - turne in šolske dejavnosti v slovenskem jeziku in si tako prizadevali za ohranjevanje narodnih običajev in praznikov.