RAST 52 - Potovanja

17 pred vsemi, in meni ni všeč peti. Ko je prišel čas, so vsi predstavili svoje plakate in pesmi. Rada sem gledala in poslušala, kaj so druge skupine pripravile. V primer- javi z njimi se mi je naše zdelo skromno. Ko je prišla na vrsto predstavitev naše sobe, me je bilo sram. Uspešno smo pre- mostile ta nastop! Drugi dan so nas razdelili po skupinah. Vsaka je morala oblikovati svojo zastavo. Jaz sem bila v skupini Kremšnite. Pomak - nili smo se v dvorano, kjer smo dobili kos blaga in barve. Ne spomnim se, kakšna je bila naša zastava. Edino kar vem, da smo vsako črko napisali z drugačno barvo in da nismo narisale kremšnite, ker nismo vedele, kako. Med delom sem pokukala kakšne zastave delajo drugi. Najbolj mi je bila všeč zastava ekipe Potica, ki je ime - la -seveda- narisano potico. Risba je bila odlična, naša zastava je ob tej izgledala grozljiva! Potem smo se na podlagi pravil igrali, da smo si skupine zastave ukradli. Še isti večer smo se igrali rayo mortífero (smrtni strel). Hodili smo tudi na izlete. Plezali smo po gorah. Najprej smo se povzpeli na Mástil - Cerro Camello ( 1800 m). Pot je bila lahka, vendar je bila obdana z bo- dečimi rastlinami. Včasih smo se ustavili, da smo se napili vode ali počakali tiste, ki so zaostajali. Med hojo smo videli koze, ki so me navdušile s svojim lahkotnim ple- zanjem. Ko smo prišli na vrh, smo sedli blizu droga, da smo počivali in pojedli. Za tem smo bili vsi tisti, ki smo prvič prišli na Mástil, krščeni z vodo po vratu. Z lahkoto Predaval je o vzgojnih vprašanjih in napisal nešteto člankov in tudi knjige s to vsebino. Priročnik o organizaciji in ideologiji mladcev (1938), Katoliška moralka za inteligenco (1943), Družinska vzgoja (1945), Naše življe - nje (1974) so nekatere njegove knjige. S pomočjo dobrotnikov je dr. Hanželič v me - stecu Dolores, v provinci Córdoba (800 km oddaljeno od Buenos Airesa), kupil zemljišče s cerkvico Žalostne Matere božje in staro stavbo, jih preuredil in prizidal počitniški dom za Slo - vence. Osebno se je lotil tega dela, sam zidal in opravljal težja gradbeniška dela, nasadil sad - na drevesa in smreke. Na tej pristavi še danes vsako leto poteka slovenska otroška kolonija. Pred svojo smrtijo je dr. Hanželič zapustil po - slopje dobrodelnemu društvu, z namenom, da bi nudil slovenskim otrokom in družinam lepe počitnice. Véliki dobrotnik naše skupnosti je umrl 19. marca 1979.