ŠKOFJA LOKA – ROJSTNI KRAJ ŠKOFJELOŠKEGA PASIJONA

Nastal je okrog leta 1715 v škofjeloškem kapucinskem samostanu, njegov avtor je pater Lovrenc Marušič oziroma oče Romuald, sicer doma iz Štandreža. Spokorniška procesija, zapisana v obliki režijske knjige, predstavlja najstarejše slovensko dramsko besedilo in tudi najstarejšo ohranjeno evropsko režijsko knjigo. Izvajali so ga na veliki petek vse do druge polovice 18. stoletja, po skoraj 170-letni prekinitvi pa ga je na oder ponovno postavil dr. Tine Debeljak. Ta uprizoritev leta 1936 je bila odločilna za vpis Škofjeloškega pasijona na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine, kar je prvi primer slovenske dediščine v tej prestižni druščini. Škofjeloški pasijon je bil uprizorjen še leta 1937, nato pa ponovno v samostojni Sloveniji v letih 1999, 2000, 2009 in 2015. Do nedavnega je za leto njegovega nastanka veljalo leto 1721, zato bo uprizoritev leta 2021, ob 300-letnici, še posebej slovesna. Nova odkritja so pokazala, da je pasijon še starejši. Kot že omenjeno, je nastal okrog leta 1715, popravke pa je pater Romuald dodajal vse do leta 1727. 

Tisočletna Škofja Loka je kljub dejstvu, da Škofjeloški pasijon uprizarjamo le na vsakih šest let, v postnem času vedno v znamenju pasijonskih barv. K vzdrževanju pasijonske kondicije med eno in drugo uprizoritvijo pripomorejo Dnevi Škofjeloškega pasijona, ki so se letos že tradicionalno začeli s predstavitvijo revije Pasijonski doneski, ki jo izdajata Muzejsko društvo Škofja Loka in Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka ob finančni pomoči Občine Škofja Loka. Že štirinajsta številka med bralce prinaša nova spoznanja o škofjeloškem in drugih pasijonih ter pregled dogajanj, povezanih s pasijoni doma in po svetu. 

Najprej spregovori skozi besede pesnika Tomaža Hostnika, ki so ga navdihnile poslednje Kristusove besede na križu. Sedem stavkov za sedem besedil, zapisanih v suškem narečju (Suha je vas zraven Škofje Loke) z aktualnimi zgodbami iz življenja. Sledi obsežen razdelek novih spoznanj in razmišljanj s pasijonsko tematiko. Uvaja ga pridiga p. Janeza Svetokriškega na Veliki petek, tri odlomke in spremno besedo je pripravil dr. Matija Ogrin. Alojzij Pavel Florjančič v zanimivem prispevku predstavi Pasijonsko igro v Kobjeglavi, ki je bila izvedena le leta 1927. Dragocen doprinos k poglobljenem razumevanju pasijonske tematike predstavljata prispevka dr. Janeza Juhanta in p. Marjana Kokalja. Dr. Juhant razmišlja o razsežnosti in povezanosti Kristusovega trpljenja in trpljenja njegovih učencev, slovenskih kristjanov v medvojnih in povojnih prevratnih, p. Kokalj pa nas vpelje v globji duhovni pomen Škofjeloškega pasijona. Izjemno zanimivo branje je tudi dvojezični prispevek dr. Luise Marie Ruhdorfer o vlečenju križa v vasi Tressdorf na Avstrijskem Koroškem. Posebej pa smo veseli tudi dveh prispevkov iz Argentine. Dr. Štefan Godec je v prispevku Uprizoritve križevega pota v Argentini obeležil uprizoritve pasijona, ki ga je za argentinsko publiko s slovenskimi igralci od konca sedemdesetih pa do sredine devetdesetih let prejšnjega stoletja pripravil režiser Lojze Rezelj. O muzikalu Kerigma pa je obsežen zapis pripravi mag. Aleksander Igličar, predsednik MD Škofja Loka, ki je imel priložnost prisostvovati prvi uprizoritvi tega izjemnega dela avtorja Martina Sušnika. Vsebinsko bogati številki daje barvitost opus akademskega slikarja in teologa Jošta Snoja, naslikan v letih 2017 in 2018 pod naslovom Pasijon. Slike in risbe so nastale po motivih pasijonskih pesmi slikarjevega očeta Jožeta Snoja, objavljenih v pesniški zbirki Poslikava notranjščine (al fresco). Pesmi so povabile slikarja k dialogu, umetniška dela pa vabijo vsakega izmed nas k postni pripravi in razmišljanju Kristusovega trpljenja. Razstava slik je bila odprta hkrati s predstavitvijo revije in je v velikonočnem času na ogled v Sokolskem domu v Škofji Loki. 

V okviru Dnevov Škofjeloškega pasijona 2019 poteka lepo število prireditev, ki jih ob koordinaciji Občine Škofja Loka pripravljajo lokalna društva, glasbena šola, obe župniji (Škofja Loka in Stara Loka), loški skavti, posebej močan povezovalni element pa so bratje kapucini iz škofjeloškega kapucinskega samostana, kjer je Škofjeloški pasijon tudi nastal. V samostanu je sedež leta 2018 nastalega gibanja Pasijonski veter/Ventus passionis, ki združuje vse slovenske pasijonce in skrbi, da ne bi pozabili na duhovno razsežnost Škofjeloškega in drugih pasijonov. 

Helena Janežič

Share this...